-
Po srečanju v Šibeniku ste me nekateri poklicali in me prosili, naj v tokratnem prispevku najprej opozorim na tisto najpomembnejše, kar ste nekateri ponovili in drugi prvič preizkusili v živo. Preden pa začnem, naj se vam zahvalim: vsem tistim, ki redno vadite in se vam to tudi pozna navzven in navznoter, predvsem pa vsem novincem, ki ste se odločili nekaj preizkusiti in to vnesti v svoje že utečeno življenje. Prva in zame najpomembnejša stvar je pravilno dihanje. In to vedno. Dihanje naj bo najprej sproščeno, povezano in skozi nos.
-
Z redno in pravilno vadbo je mogoče zaustaviti procese upadanja gibalnih, motoričnih sposobnosti, posamezne sposobnosti pa celo izboljšati. To velja tako za zdrave, kot tudi za tiste, ki imajo zdravstvene težave in so omejeni pri gibanju. Telesna aktivnost namreč vpliva na kontrolo telesne teže, povečuje moč, vzdržljivost, gibljivost in zmanjšuje nevarnost nastanka številnih bolezni. Za starejša leta so primerne lažje, dlje časa trajajoče aktivnosti, ki spodbujajo delovanje kardio-respiratornega sistema, z gimnastičnimi vajami pa krepimo...
Jagode, ribez in drugo jagodičje
Nekoč je veljalo, da ni pravega kmečkega vrta, če v njem ne rastejo bezeg, koprive in nekaj grmičkov jagodičja. V sodobnem času ločimo več vrtnih slogov in v japonski ali v moderni asketski vrt ne sodita ne bezeg ne ribez, v starejših tradicionalnih vrtovih pa brez teh rastlin res ni šlo. Jagodičje je pravzaprav prvo sadje iz naših krajev v sezoni, zato se ga toliko bolj razveselimo. Za nameček ne zavzema veliko prostora - razen morda jagod - in raste brez vseh škropiv, skorajda samo od sebe. Poleg tega je jagodičje zares zdravo.
S češnjami in višnjami nad putiko
Češnje v tem času ne bi smele manjkati na mizi. Še posebej, ker so izredno zdrave, saj delujejo na kosti, kožo, notranje organe in črevesje, na pljuča, srce in na možgane. Skupaj z višnjami in jagodičevjem še zlasti blažijo težave s putiko. Putika je presnovna bolezen. Nastane, če kot odpadni proizvod pri presnovi beljakovin v krvi ostaja preveč sečne kisline. Telo sečno kislino izloča iz telesa z urinom. Če je nastaja preveč, je ne more sproti izločiti in se kopiči v krvi.
-
Vsak se kdaj vpraša: »Ali sem dosegel svoj življenjski cilj?« To je zelo zahtevno psihološko vprašanje, še posebej v zrelih, poznih letih. Nekateri razmišljajo takole: Svoj cilj sem dosegel, ko sem srečal partnerico in si z njo ustvaril srečno družino. Moj cilj je bil zgraditi hišo. Zdaj je to moj ponos. Zastavila sem si previsoke cilje. Bila pa sem tudi premalo disciplinirana, imela sem premalo volje, da bi jih uresničila. Nisem zadovoljen s ciljem, ki sem si ga zastavil.
-
Skoraj vsako nedeljo sva pri maši z možem sedela za Vero in Francijem. Bila sta ljubeč par, zelo navezana drug na drugega. Ko je Verino zdravje začelo pešati, je Franci lepo skrbel zanjo, dokler ni nama nekega sporočil, da je umrla. Na pogrebu je Franci zadrževal solze in njegovo telo je bilo skrivljeno od bolečine. Spominjam se, da sem takrat možu rekla: »Upam, da bom šla jaz prva.« Ne predstavljam si, kako bi lahko po štiridesetih letih skupnega življenja brez njega obvladovala svojo bolečino.
-
S starostjo se v koži zmanjšuje število celic, ki tvorijo pigment. Starejši kot smo, manjša je naša sposobnost zaščite pred soncem, koža je bolj bleda, tanjša, teže porjavi. Zato jo moramo varovati pred škodljivi vplivi sončnih žarkov, ki povzročajo spremembe na njej, in kar je še bolj nevarno, poveča se možnost nastanka kožnega raka. Ljudje v zrelih ali poznih letih pogosto razmišljajo, da jim sonce ne more več škoditi, a temu ni tako. »Res je, da je za razvoj kožnega raka »krivo« sonce, ki smo mu izpostavljeni vse življenje, še posebej pa...
-
Oddelek za neakutno bolnišnično obravnavo v Brežicah V Splošni bolnišnici Brežice od leta 2008 deluje oddelek za neakutno bolnišnično obravnavo, na katerega sprejemajo bolnike s kroničnimi obolenji, neozdravljivo bolne in ostarele. Večini se z ustrezno nego in rehabilitacijo izboljša zdravstveno stanje v tolikšni meri, da jih lahko odpustijo v domačo oskrbo ali v dom starejših občanov. Diplomirana medicinska sestra skupaj z bolnikom in njegovimi bližnjimi, z negovalnim timom ter zdravnikom in fizioterapevtko določi dejavnosti v času...
-
Vsako leto komaj čakamo poletje, lahka oblačila in posedanje na prostem v toplih večerih. Ob vsem navdušenju pa se kaže pripraviti tudi na različne nevšečnosti, ki nas utegnejo doleteti. Zagotovo so to nadležni komarji, obadi, mušice in druge žuželke, ki ne le nadležno brenčijo in nam dobesedno pijejo kri, pač pa vse pogosteje prenašajo različne nevarne bolezni. Enako velja za klope, pa tudi pred vse bolj nevarnimi sončnimi žarki se moramo zavarovati.
Zdravo srce je največje bogastvo!
Društvo za zdravje srca in ožilja je aprila letos praznovalo 20. obletnico delovanja in je eno najštevilčnejših, saj ima več kot 8000 članov. Glavna dejavnost društva je osveščanje ljudi o nevarnosti srčno-žilnih bolezni, zlasti srčnega infarkta, možganske kapi in visokega krvnega tlaka. V društvu, ki je nastalo na pobudo prof. dr. Josipa Turka, izdajajo zgibanke, brošure in plakate, vsako leto tudi strokovni priročnik o zdravju srca, ter sedemkrat na leto poljudnoznanstveno revijo z naslovom Za srce.
