Športna rekreacija je pojem, ki pomeni individualno ali skupinsko dejavnost za telesno in duševno okrepitev in sprostitev v prostem času. S tem naj bi človek zmanjševal posledice sodobnega (stresnega in obremenjujočega) načina življenja in dela. Predvsem pa se tako sleherni človek posveča samemu sebi. Eden znanih slovenskih navdušencev nad športno rekreacijo in strokovni spodbujevalec je zagotovo dr. Herman Berčič, ki se pri sedemdesetih upravičeno postavlja z mladostnim videzom in predvsem z bogatim strokovnim znanjem ter s praktičnimi...

Po nekaterih podatkih naj bi bovling poznali že Egipčani pet tisoč let pred našim štetjem. V današnjem času pa je menda poleg nogometa najbolj razširjena športna igra na svetu, zato ni čudno, da postaja tudi pri nas iz leta v leto bolj priljubljen. Kar nekaj je že centrov, kjer lahko najamemo stezo za kakšno uro ali več in v dobri družbi uživamo in se še razgibamo hkrati. Pri bovlingu gre za to, da kroglo zalučamo (pravzaprav jo moramo pustiti, da drsi) po stezi, dolgi dvajset metrov in široki meter in se trudimo podreti vseh deset kegljev.

V to smo se že nekajkrat prepričali. Da pa bomo tudi pozimi okretni in močni, si lahko s palicami popestrimo in malo otežimo že znane vaje. Tisti, ki vadijo doma, pa si lahko pomagajo tudi z daljšo kuhalnico, krajšo karniso, z metlo,… Kot po navadi si bomo najprej privoščili ogrevanje. Tistim, ki boste vadili zunaj, priporočam hojo. Obljubila sem vam vadbo s palicami, torej naj bo s palicami tudi hoja. Najprej hodite počasi in zmerno, nato pa povečujte hitrost. Ob tem dihajte skozi nos, ki zrak v teh hladnejših dneh segreje.

Pnevmokoki so bakterije, ki povzročajo okužbe dihal in so eden najpogostejših povzročiteljev pljučnice. Bakterije se prenašajo kapljično, s kihanjem in kašljanjem. Zanimivo pa je, da je veliko ljudi - po nekaterih ocenah od 5 pa kar do 70 odstotkov – ki so le prenašalci bakterij v nosno-žrelnem predelu, vendar sami ne zbolijo, lahko pa okužbo prenesejo na druge. Zakaj nekateri ljudje bakterije samo prenašajo, nekateri pa zaradi njih tudi zbolijo, še ni povsem jasno.

Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam je plačljivo za odrasle, stane pa blizu 64 evrov, odvisno pač od zdravstvene ustanove, v kateri se cepimo.

Letos se spominjamo 20. obletnice smrti patra Simona Ašiča, izjemnega poznavalca zdravilnih rastlin s posebno karizmo. Odlikovali so ga prijazna beseda, ljubezniv pogled, razumevajoče poslušanje človeka v stiski, znal je bolnika potolažiti, mu vliti novega upanja in mu izbrati pravo zdravilo. O rabi naravnih zdravilnih sredstev, predvsem zdravilnih rastlin je veliko napisanega; od starih kitajskih receptov še iz časov 2700 let pred Kristusovim rojstvom, do receptov grškega zdravnika Hipokrata (400-377 pred. n.š.

Naša največja želja je, da bi bili zdravi, telesno in duševno. Še prav posebej je ta želja značilna za nas, starejše. In čeprav se za njeno uresničitev nekateri trudijo bolj, drugi pa manj, je obojim skupno to, da tega ni vselej lahko doseči. Vzroki za to so predvsem psihološke narave: neustrezna motivacija, pomanjkanje volje, negativne razvade, zdravstvena nerazgledanost... Pravijo, kar tudi drži, da se zdravstvena vzgoja in skrb za zdravje začneta že v otroštvu.

Umiramo vsi; dobri in slabi, stari in mladi, vegetarijanci in mesojedci … To je normalen in naraven proces. Umirajo tudi živali, rastline … Rodijo se, se spreminjajo in za vedno izginjajo tudi jezera, reke, morja, gore in doline. Nekoč nastanejo in čez mnogo tisočletij ugasnejo tudi zvezde, planeti in celotne galaksije. »Zavedam se, da nikoli ne morem nikogar zares izgubiti, saj nihče ni bil v moji lasti,« na nevsakdanji način povzame vdova Martina Kralj z Vrha pri Višnji gori, ki je pred več kot desetimi leti prinesla v naše kraje...

Ste vedeli, da obstaja sadež, ki vsebuje 40 odstotkov več vitamina C kot acerola in celo 3000 odstotkov več kot limona? To je camu camu, za katerega raziskave dokazujejo, da izboljša delovanje imunskega sistema in krepi obrambo telesa pred virusnimi in bakterijskimi okužbami ter upočasnjuje staranje. Camu camu (Myrciaria dubia) je vrsta grmičevja, ki uspeva na težko dostopnih poplavnih območjih amazonskega deževnega gozda. Istoimenske sadeže rdeče-vijoličaste barve domačini posušijo in zmeljejo v prašek, ki ga za uživanje zmešajo s tekočino...