Vsak dan slišimo in beremo o koristnosti športne rekreacije za človeka ter kako z redno telesno dejavnostjo blažimo posledice nezdravega življenjskega sloga. Kako pa vsa ta dognanja doživljamo v resnici?

Sodeč po raziskavah, kar dobro. Kot ugotavljajo na fakulteti za šport, kjer podatke o športno-rekreativni dejavnosti Slovencev iz raziskav Slovenskega javnega mnenja spremljajo že od leta 1973, delež športno aktivnega prebivalstva v Sloveniji zadnja tri desetletja vztrajno narašča. Po podatkih iz leta 2008 se vse več Slovencev redno ukvarja s športno dejavnostjo, in to ne glede na spol; manj kot tretjina prebivalcev pa je športno popolnoma neaktivna. In ne le to, aktivnost je tudi čedalje bolj redna in bolj kakovostna.

»Največja zmaga ni v tem, da

nikoli ne pademo,

ampak je v tem, da se po

vsakem padcu

poberemo.«

(Konfucij)

Kar 84 odstotkov ljudi vseh starosti ugotavlja, da stres doživljajo kot posebno obremenitev. Ta podatek navaja ena izmed nemških poljudno-zdravstvenih revij, ki je nedavno tega opravila reprezentativen pogovor med svojimi bralci. Vprašani navajajo kot pomemben stresni dejavnik predvsem zdravstvene in finančne probleme, pa tudi posebne pritiske sodobnega časa.

Potrebujemo(za štiri osebe):

2 žlički olivnega olja

1 veliko čebulo

4 rdeča jabolka

900 g olupljene muškatne buče

1 velik krompir

2 žlički karijevega praška

1 žličko mletega ingverja

1 žličko soli

1 žličke cimeta

700 ml vode

250 ml polposnetega mleka

30 g praženih indijskih oreškov

V veliki kozici segrejemo olje, dodamo drobno sesekljano čebulo in med mešanjem pražimo pet minut oziroma dokler čebula ne pozlati. Tri jabolka in polovico četrtega olupimo, narežemo na rezine in damo v kozico skupaj s tankimi rezinami buče in krompirja, dodamo kari, ingver, sol in cimet. Premešamo, zalijemo z vodo, pokrijemo in počasi kuhamo 30 minut, oziroma dokler se buča ne zmehča. Juho prelijemo v multipraktik in zmešamo v gladko zmes, jo vlijemo nazaj v kozico, dodamo mleko, dobro premešamo in na šibkem ognju pregrejemo.

Aprila naj bi v nekaterih ambulantah družinskih zdravnikov diplomirane medicinske sestre prevzele del obveznosti zdravnikov in jim tako omogočile, da se bodo laže posvečali huje bolnim pacientom.

V tako imenovanih referenčnih ambulantah, ki jih bo po vsej Sloveniji zaenkrat 40, bo poleg srednje medicinske sestre delala še diplomirana medicinska sestra, ki bo posebej usposobljena za delo s kroničnimi bolniki z urejeno boleznijo. Med temi so bolniki s pljučnimi boleznimi (KOPB, astma), sladkorni bolniki, pa bolniki s srčnim popuščanjem, z bolečinami v križu, s kroničnimi ledvičnimi obolenji, sčasoma pa bodo sestre prevzele tudi onkološke in revmatološke bolnike, ki potrebujejo predvsem redne kontrole, stalno preverjanje zdravstvenega...

Ne izogibajte se mamografu

Ženske med 50. in 69. letom so vsaki dve leti upravičene do brezplačne mamografije, torej rentgenskega slikanja dojk. Na mamografijo jo lahko napotita ginekolog ali osebni zdravnik, vendar pa jih to možnost izkoristi le malo, čeprav vsako leto za rakom dojk na novo zboli blizu 1100 žensk.

K zmanjševanju obolevnosti, predvsem pa k odkrivanju zgodnjih oblik raka dokazano pomaga presejanje, zato smo v Sloveniji že pred časom uvedli državni presejalni program za rak dojk Dora. Rak dojk je najpogostejši pri ženskah po 50. letu, zato vabila na brezplačno rentgensko slikanje dojk pošiljajo navidezno zdravim ženskam med 50. in 69. letom. Postopek mamografije, pri kateri dojko stisnejo med dve rentgenski plošči in jo pregledajo v dveh smereh, ni boleč in tudi ne škoduje zdravju, lahko pa o preiskava odkrije sumljive spremembe dojk, še preden postanejo tolikšne, da bi jih lahko zatipale.

Zgodba o prehladnih obolenjih se ponavlja in vsako leto znova razpravljamo o novih in še novejših gripah, o čajih ali antibiotikih ter o koristih in strahovih cepljenja. Jezimo se, če nas v nepravem trenutku bolezen položi v posteljo; takrat bi naredili vse, samo da bi čim prej ozdraveli.

Skupna lastnost prehladov, viroz in gripe je, da gre za okužbo, torej za »bolezen z rodovnikom«. Od nekoga smo se nalezli in drugi se je lahko nalezejo od nas.

Velika večina okužb je virusnih. Vsak izmed nas je že kdaj zapustil ambulanto z diagnozo »viroza« in se potihoma jezil, ker ni dobil zdravil; po pregledu je imel občutek, da je prišel zastonj.

Ni malo žensk, ki po menopavzi opustijo redne ginekološke preglede, če nimajo nobenih izrazitih težav. A ženska mora skrbeti za svoje zdravje, še zlasti po menopavzi, pravi dr. Ksenija Šelih Martinec, specialistka ginekologije in porodništva, ki je svoje življenje posvetila kliniki za ginekologijo, osteoporozo in estetiko Kalliste v Domžalah.

Zakaj je menopavza tako pomemben mejnik v življenju ženske?

Jajčniki nehajo delovati, v telesu ženske ni več estrogena, menstruacij ni več. Že nekaj let pred izgubo menstruacije, v obdobju predmenopavze ženska lahko opazi spremembe. Pojavijo se motnje v menstrualnem ciklusu, sprva pogosteje, nato pa vse bolj poredko, občasno se pojavijo tudi močne menstruacije, ki potrebujejo zdravljenje. Počutje ponavadi spremljajo utrujenost, razdražljivost in občutljivost. Pogosto se pojavijo t. im. valunge - navali vročine, sprva ponoči in nato tudi podnevi. Zaradi upočasnjenega metabolizma se pogosto poveča telesna teža, izrazitejša postane trebušna debelost. Ti znaki postanejo izrazitejši po nastopu menopavze. Nekatere ženske imajo srečo in ne čutijo nobene spremembe, druge spet imajo zelo veliko težav. Predvsem pa je pomembno vedeti, da z menopavzo postane ženska bolj dovzetna in ogrožena za razvoj srčnožilnih bolezni, osteoporoze, sladkorne bolezni in nekaterih oblik raka.