V podzavesti se marsikaj skriva
PSIHOLOGIJA
Vzniknil mi je spominski zapis, ki ga bom zaradi asociacije z morebitnim podobnim vedenjem nekoliko podrobneje predstavil.
Nekega dne sta v moj psihiatrični dispanzer dva spremljevalca pripeljala sodelavca. Med delovnim odmorom sta ga našla poleg tovarne viseti na kozolcu in mu v zadnjem hipu snela zanko z vratu. Rešeni je bil močne rasti, čeden mož, miren, osebnostno urejen in vljuden. Ko sem ga vprašal, kaj se je vendar pripetilo in zakaj si je hotel vzeti življenje, je le odgovoril: »Kaj da sem si hotel narediti, doktor? Ne razumem vas.« »No, le povejte,« sem ga znova prosil. »Nič, vendar,« je odvrnil nejevoljno.
-
Začimbe, zahvaljujoč vsebnosti pomembnih zdravilnih snovi rastlinskega izvora, sodijo med organizmu prijazne hranilne in varovalne sestavine jedilnika. Pomembno pa je, da jih uporabljamo zmerno, da ne prekrijemo ali spremenimo osnovnega vonja in okusa hrane. Pretirano začinjene jedi pogosto dražijo in poškodujejo sluznico prebavil ter povzročajo bolezenske spremembe na prebavilih, dihalih, srcu in ožilju, pa tudi na izločilih, zlasti ledvicah in jetrih.
Lastnosti in značilnosti posameznih začimb se najmanj razvijejo pri kuhanju v vodi, malo več dajo začimbe »od sebe« v pari, pri cvrenju, peki in dušenju, največ pa pri praženju, zato tedaj uporabimo manjše odmerke.
Kdor doslej pri kuhanju ni uporabljal začimb, naj se nanje začne privajati postopoma, sicer se mu lahko upre (preveč) začinjena hrana. Najprej naj sleherni porciji hrane doda približno tri čajne žličke (zvrhano jedilno žlico) svežih ali skromno čajno žličko (raje 3) posušenih začimb.
Glavnina začimb ali zelišč sodi v tri družine: Začimbe, okusne, aromatične in zdravilne
Začimbe so okusne in koristne, zato so nepogrešljive v prehrani sodobnega človeka. Pri kuhi večinoma uporabljamo klasične začimbe in vrtna zelišča (česen, čebula, kumina, janež, žafran, žajbelj, peteršilj ipd.). Premalokrat pa v naših kuhinjah diši po cimetu, janežu, koriandru, muškatnem oreščku, nageljnovih žbicah, pimentu, limonini ali pomarančni lupinici in podobnih začimbah, ki blagodejno učinkujejo na telo.
-
Tokrat bomo vaje delali samostojno z obema palicama. Preden začnete z današnjimi vajami, vam predlagam, da za ogrevanje po kratki hoji ponovite še kako vajo iz prejšnje številke. Dihanje naj bo skozi nos, povezano in sproščeno. V hladnejših dneh je priporočljivo, da tisti, ki radi migate bolj intenzivno, s šalom zavarujete usta pred morebitnim hitrim in močnim nenadnim vdihom, s katerim bi zrak potegnili globoko v pljuča.
Hladna stopala vplivajo na spanec
Hladna stopala so razširjen pojav med mladimi, pa tudi med starejšimi. Sicer je to pogostejša nadloga žensk, a še zdaleč ne prizanaša tudi moškim. Poleg neprijetnega občutka je težava pogosto vzrok za slab spanec.
Hladna stopala so pogosto posledica težav, povezanih s prekrvavitvijo in pritiskom, nezdravim načinom prehranjevanja, prekomernim pitjem kave in z drugimi razvadami, kot sta kajenje in uživanje alkohola, pa tudi številnih bolezni, povezanih s staranjem in starostjo: diabetes, ateroskleroza in druge žilne bolezni, težave s peristaltiko in z delovanjem ledvic, omejenost gibanja kot posledice propadanja mišičnih in skeletnih telesnih struktur, pa tudi živčne bolezni, stresa ipd. Strah in stres znižujeta temperaturo kože, pri čemer ima posebno vlogo vegetativno živčevje.
-
Za tipične poškodbe v starostnem obdobju veljajo zlom zgornjega dela stegnenice - kolka, zlom podlahti nad zapestjem in kompresijski zlom hrbtenice. Vse tri poškodbe najpogosteje nastanejo pri padcih. Pogostost padcev je večja zaradi slabše gibalne sposobnosti, slabšega vida, sluha in ravnotežja. Da pa hitreje pride do poškodb kosti, prispeva svoje tudi osteoporoza.
Poskrbimo, da bo stanovanje dovolj razsvetljeno in enakomerno osvetljeno, da bomo lahko luč prižgali tudi iz postelje. Nosimo obutev, ki ne drsi. Odstranimo vse, ob kar bi se lahko spotaknili, denimo preproge na tleh, zlasti manjše in nepritrjene, pa kable električnih naprav, stojala in podobno. Na tleh, kjer se ponavadi gibljemo, naj bo čim manj stvari. Tudi oblačila naj bodo taka, da se vanje ne moremo zaplesti (kot so dolge halje, pasovi ...) Poskrbimo, da bodo tla v kopalnici vedno suha. Kjer nimamo opore, namestimo varnostna oprijemala. Tudi zunaj doma poskrbimo za primerno obutev. Med sneženjem ali ko pločniki še niso očiščeni in obstaja možnost poledice, je najbolje ostati doma.
-
J. Š. F.
Lasje so poleg kože na obrazu najbolj izpostavljeni vročini, znoju, sončnim žarkom, vetru in vodi. Poškoduje in izsuši jih tako slana kot klorirana voda, zato jih je treba zaščititi. Če tega v poletnih mesecih niste storili, se to zdaj zagotovo kaže v obliki izsušenih, pustih in razbarvanih las, ki jih ni mogoče oblikovati v primerno pričesko. -
Škrobna živila, med njimi kruh, žitne kaše, testenine, riž in krompir so bogat vir ogljikovih hidratov in zdrav, naravno malo masten vir energije za organizem. Ta živila imajo nizek glikemični indeks (GI), kar pomeni, da ohranjajo krvni sladkor na normalni ravni in ne povzročajo nalaganja maščobnih kislin v obliki maščobnih zalog.
Ogljikove hidrate iz škrobnatih živil, ki so bogati tudi z dietnimi vlakninami, organizem razmeroma počasi presnavlja v glukozo, ki nato preide v kri. Po zaužitju tovrstnih živil sladkor v krvi postopno naraste, sproščanje insulina je počasnejše, občutek sitosti pa traja dlje časa. Vključevanje škrobnatih živil, bogatih z dietnimi vlakninami, v obroke in prigrizke torej pomaga obvladovati raven glukoze v krvi.
-
Zima nam je že pokazala svoj lepi, beli obraz in nas zvabila v ples snežink. Iz kotov so izbezali palice tudi tisti, ki si z njimi pomagajo le v hladnejših mesecih. Poskusite, kako jih lahko koristno uporabite.
Za ogrevanje hoja s palicami zunaj, na vrtu ali pa nekaj korakov na mestu kar doma ob poglobljenem, povezanem, sproščenem dihanju po možnosti skozi nos.
Sporočila naših ljubljenih predmetov
Predmeti, ki nas obdajajo v našem domu, niso samo preprosto koristni ali izvir veselja. Zavedno ali nezavedno jih opazujemo kot lastnino dela nas samih. Psihologi so mnenja, da je to pomembna sestavina našega identitetnega občutka.
Zato ni čudno, da se človek v določenih situacijah le stežka loči od njemu ljubih predmetov. Ko starejši človek odide v dom, mu je najhuje, da se mora posloviti od stvari v starem stanovanju, ki so mu bile v veselje in spomin na različne dogodke. Zanimivo, da so ti predmeti za drugega pogosto brez vrednosti, a zanj pomenijo del življenjske poti, predvsem pa spomine.
