-
Češnjevi krofi Potrebujemo (za 10 do 12 krofov): 50 g svežega ali 25 g suhega kvasa 2,5 dl mlačnega mleka 650 g bele moke 150 g sladkorja 2 veliki jajci 125 g zmehčanega masla 4 žlice češnjeve marmelade 1 l rastlinskega olja sladkor v prahu Kvas, mleko in sladkor zmešamo in pustimo stati deset minut, da vzhaja. V skledi zmešamo mešanico kvasa, sladkor, sol in jajci. Prenesemo na rahlo pomokano delovno površino in gnetemo, da dobimo gladko in prožno testo. Maslo penasto umešamo in ga med gnetenjem dodamo testu.
-
V bistvu je kašelj koristen, saj pomaga čistiti dihala. Vzrokov za kašljanje je več, večinoma jih lahko z ustreznimi ukrepi kmalu odpravimo. Pozorni pa moramo biti na dolgotrajen kašelj, še posebej tedaj, ko čutimo bolečino v prsih, saj je to lahko znak kakega resnejšega obolenja. Kašelj je refleks, katerega namen je odstraniti izločke, tujke ali dražeče snovi iz dihal. Največkrat kašljamo neprostovoljno. Tehnično ta refleks sprožijo vzdraženi senzorji, receptorji za kašelj, ki po živčnih poteh sprožijo kratek vdih zraka, nato prisilen izdih...
-
Hemoroidi ali zlata žila je pogosta težava starejših, pa tudi mladih. Ker se odkritega pogovora o odvajanju blata ljudje sramujejo, o svojih težavah pogosto ne govorijo, češ, saj ne ogrožajo življenja, samo neprijetne so. Res je, hemoroidi sami po sebi niso nevarni, lahko pa človeku pošteno zagrenijo življenje.
Hemoroidi so žilni preplet, ki ga imamo ljudje v zadnjiku. Žile so pod sluznico kake štiri centimetre od izhoda iz črevesja. Vloga hemoroidnega žilnega prepleta je, da zagotovi boljši občutek za črevesno vsebino v danki. S tem je poskrbljeno za dober nadzor nad odvajanjem vetrov in blata. Eden prvih znakov hemoroidne bolezni je svetla kri na koncu odvajanja blata. Tega se vsak zelo ustraši in pomisli na najhujše. Vendar se kar dobrima dvema tretjinama ljudi vsaj enkrat v življenju primeri, da krvavijo iz zadnjika.
Ionizirana voda vrača energijo
Dokler smo živi, skozi naše telo tečeta voda in sol, pravi Vladimir Maganja, dr. med., specialist fizikalne medicine in rehabilitacije v Termah Dobrna. Stalno namreč izločamo slan urin, slan znoj, pa tudi solze so vedno slane. Človeški organizem je pravzaprav stroj, ki deluje na električno energijo. Električni impulzi ali elektroni, ki jih prispeva sol, omogočajo in poganjajo življenjske procese. Voda je medij, v katerem poteka transport elektronov, jih pa v manjši meri prispeva tudi sama, če pijemo živo, naelektreno vodo.
-
Nordijska hoja na Obali Nordijska hoja postaja vse bolj priljubljena oblika gibanja. To je tudi najbolj aerobna vadba, saj zagotavlja krepitev srčno-žilnega, imunskega in kostno-mišičnega sistema. Primerna je za vse generacije, pri starejših pa so palice v oporo tudi pri hoji. Je zelo primerna vadba zoper težave s hrbtenico, pa tudi kot rehabilitacija po operativnih posegih ali po možganski kapi ali srčnem infarktu. Nordijske hoje se lahko udeležite na Obali, in to na travniku ob plaži v Simonovem zalivu vsak torek in petek ob 16.
Recept za zdravo življenje s športom
V Sloveniji zdravniki vsako leto predpišejo več kot 18 milijonov receptov, namenjenih predvsem odpravljanju bolezenskih stanj, ki so posledica nezdravega načina življenja. Odbor šport za vse pri Olimpijskem komiteju Slovenije pa je pripravil čisto poseben recept za kakovostno športno vadbo - spontano ali organizirano - s katerim želi povezati državno in civilno športno sfero ter zdravstvo in njegove institucije. Projekt so avtorji poimenovali Recept za zdravo življenje s športom, namenjen pa je vsem starostnim stopnjam od 10.
-
Pomlad je čas za spremembe, za osvežitve, radožive barve in pisano paleto energije. Privoščite si lepotne mini rituale in storite kaj zase. Današnji dan je kot nalašč ustvarjen za nekaj lepega. A najprej premislite, ali ste pripravljeni na spremembo. Če zamenjate barvo las, se lahko spremeni marsikaj: naenkrat vas bo opazil nekdo, ki je prej brezbrižno hodil mimo vas, povečala se vam bo samozavest in lahko si boste privoščili povsem nove kombinacije oblačil. Dobro je vedeti, kako delujejo posamezne barve.
-
Dobro počutjefebruar '11Ljudje Zdravje Oskrba Pravni nasvet Ročna dela Razvedrilo Prehrana Zgodovina Starejši Gibanje Vrt Pokojnine Kultura Medgeneracijsko Potovanja Dom Moda
Pozimi moramo zaščititi kožo obraza pred mrazom in vetrom. Pri tem nam je v pomoč tudi puder. Po nanosu je ten enakomernejši, lepši, koža pa je z dodatnim slojem še bolj zaščitena. O tem, na kaj moramo biti ženske še posebej pozorne pri nakupu pudra, smo se pogovarjali z vizažistko Bojano Zmazek.
Kako izberemo pravi puder?
Pri nakupu moramo biti najbolj pozorne na barvo in teksturo, saj luči v trgovinah lahko zavajajo. Potrebno je imeti naravno svetlobo in puder nanesti na predel med vratom in obrazom, tako da se odtenek enakomerno ujame in da obraz po nanosu ni temnejši ali svetlejši od roba. Tekstura pa je pomembna zato, ker se težki pudri usedejo v gube in jih tako še poudarijo. Zato se je pri starejši koži bolje izogibati pudra v prahu in kamnu na predelu okoli oči in povsod, kjer je več gubic.
Veselo s snegom ali brez njega
Naši redni in zvesti razgibovalci se, kot mi je znano, veselo zabavajo z raznobarvnimi dežniki in se urijo v predstavljenih spretnostih iz prejšnjih dveh številk. Ker mi je zima povedala, da se bo še malo poigrala z vremenom, smo tudi tokrat rubriko popestrili s čudovito belino. V fotografirani naravi ni nikogar, ki ga sončna radost ne bi prevzela, dežnik pa se ob toplih žarkih prav hitro spremeni v sončnik.
Migamo raje kot drugi Evropejci
Vsak dan slišimo in beremo o koristnosti športne rekreacije za človeka ter kako z redno telesno dejavnostjo blažimo posledice nezdravega življenjskega sloga. Kako pa vsa ta dognanja doživljamo v resnici?
Sodeč po raziskavah, kar dobro. Kot ugotavljajo na fakulteti za šport, kjer podatke o športno-rekreativni dejavnosti Slovencev iz raziskav Slovenskega javnega mnenja spremljajo že od leta 1973, delež športno aktivnega prebivalstva v Sloveniji zadnja tri desetletja vztrajno narašča. Po podatkih iz leta 2008 se vse več Slovencev redno ukvarja s športno dejavnostjo, in to ne glede na spol; manj kot tretjina prebivalcev pa je športno popolnoma neaktivna. In ne le to, aktivnost je tudi čedalje bolj redna in bolj kakovostna.
