Naša koža se z leti spreminja, potrebuje več vlage, zato tudi pravilno izbrano kremo, primeren puder za zaščito ... Poleg pravilne nege, zdrave, uravnotežene prehrane in pozitivnega pogleda na svet pa se skriva ključ za mladostnejši videz tudi v ličenju. Drage dame, se ličite venomer enako? Čas je za spremembo! Nekaj lepotnih trikov, ki jih lahko uporabimo pri ličenju in negi, je z nami delila Tina Fabjan, vodja umetnikov ličenja Max Factor.

 

Kakšna je pravilna nega zrelejše kože?

Beseda čaj izvira iz kitajske besede cha. V nekaterih kitajskih pokrajinah se beseda izgovori kot t’e, kar se je preneslo v številne druge jezike: v angleški tea, italijanski te in nemški tee. Najbolj znan je pravi čaj iz listov čajevca, po katerem so dobili ime vsi čaji, tudi sadni in zeliščni. Da bi vedeli več in znali izbirati med njimi, jih prav skuhati in postreči, preberite tale prispevek.

Za pravi čaj potrebujete posušene lističe čajevca (Camellia sinensis). Aroma, okus in kakovost čaja niso odvisni le od sorte čajevca, temveč tudi od območja, podnebja, nadmorske višine, sestave in obdelave tal, časa obiranja, lege lističev na steblu ter končne obdelave nabranih čajnih lističev.

V prehrani človeka je imel kruh skozi vso zgodovino zelo veliko, tudi simbolično vlogo, zapisano že v dva tisoč let starem očenašu: »Daj nam danes naš vsakdanji kruh ...!« Po stari slovanski navadi še dandanes kot dobrodošlico ponudimo kruh in sol. Kruh je namreč simbol življenja, je božji dar v pravem pomenu besede in tako ga obravnavajo različne kulture in verstva. Brez žita in kruha ne bi bilo človeštva.

Tudi številni drugi narodi poznajo pravo obredje pri peki kruha in njegovem uživanju. Navsezadnje že sama aroma pri peki kruha napolni prostor in vsem navzočim daje občutek slovesnosti. Človek je do kruha vedno gojil spoštovanje, zato so vzniknili številni pregovori. Kar spomnimo se: »Če kruh pade ti na tla, poberi in poljubi ga.«

Zakaj ženske pogosto prizadene osteoporoza, artroza ali podobna obolenja? Gre vzroke iskati v genih, pomanjkanju gibanja ali pa obolenja izhajajo iz naših potlačenih želja, nenehnih pritiskov in notranjih spon, ki se kopičijo leta in leta.

Tako namreč razmišlja Alenka Rebula, filozofinja in pesnica iz Trsta ter avtorica nekaterih knjižnih uspešnic (Globine, ki so nas rodile, Blagor ženskam, Sto obrazov notranje moči ...), ki o teh temah veliko predava po vsej Sloveniji. Predstavljamo vam povzetek njenega predavanja.

Med prehranska dopolnila, ki blagodejno vplivajo na naš organizem, uvrščamo tudi konopljino olje. Vsebuje namreč veliko polinenasičenih maščobnih kislin, ki koristijo organizmu, a jih telo ni sposobno samo tvoriti, zato jih moramo zaužiti s hrano.

Konoplja je sicer cenjena v predelovalni industriji, zlasti za izdelovanje papirja, vrvi ali oblačil ter pri pripravi kozmetičnih preparatov. Uporabna je tudi v prehrani: praženo seme dodamo v testo za kruh ali pecivo, lahko ga grizljamo kot bučna semena; iz moke pečemo kruh ali pripravljamo testenine; olje iz hladno stisnjenih semen uporabljamo pri pripravi hladnih jedi, denimo različnih solat, ni pa primerno za cvrtje, saj ga nad 180 stopinj ne smemo segrevati, ker sicer oksidira.

S starostjo usihajo življenjske moči. Pojavljajo se tipične zunanje spremembe na koži, laseh, zobeh, zmanjšano pa je tudi delovanje vseh notranjih organov – srca, žil, pljuč, ledvic, prebavne cevi, žlez. Imunska odpornost organizma je okrnjena, zato so pri starejših pogostejše vnetne bolezni, teže pa premagujejo vsako bolezen – tudi povsem vsakdanjo gripo.

Zakaj pride do starostnih sprememb, ni povsem pojasnjeno. Dejstvo pa je, da v starosti propade več celic telesa, kot se jih na novo zgradi, kar je povsem nasproten proces kot v času odraščanja. Ni pa znano, kaj povzroča pospešeno odmiranje celic, ali z drugimi besedami povedano, katera notranja ura narekuje tiho in vztrajno propadanje celic in s tem pešanje organov, kar končno pripelje v smrt.