Vzajemnost
Vzajemnost
  • Aktualno
  • Dobro je vedeti
  • Zgodbe
  • Dobro počutje
  • Prosti čas
  • Druženje
  • Mali oglasi
  • Arhiv
  • Oglaševanje
  • Nagradne igre
  • Klub
  • Koristne informacije
  • Iskanje
  • Miganje za dober začetek dneva

    Dobro počutjeoktober '09

    gibanje_vybihal_1_480Jutranje razgibavanje vam bo v precejšnjo pomoč pri ohranjanju dobrega počutja skozi vse dni jeseni in pozimi. Vaje so izbrane tako, da jih lahko naredite tudi posamezno in večkrat na dan, še bolje pa po kakem končanem delu. Takrat vas bodo tudi sprostile in osvežile.

    Vedno in povsod pojem isto pesem o pomenu pravilnega dihanja, ki naj bo vodilo tudi pri vaših razgibavanjih. In to kar naprej. Današnje miganje, ki naj postane vsakdanje, začenjamo z razgibavanjem prstov in zapestij. Priporočeno je vaji opraviti še leže. Najprej prepletite prste in spojeni roki naj skupaj zaokrožita v eno in drugo smer vse dotlej, da občutite toploto v zapestjih.

  • Preventivni pregled rešuje življenja

    Dobro počutjeoktober '09

    V evropskih državah narašča število obolelih za rakom debelega črevesa in danke. V debelem črevesu ali danki nastanejo tumorji, če se celice začnejo nenadzorovano deliti. Benigni tumorji ne povzročajo večjih težav, saj se ne širijo v druge dele telesa in se ponavadi ne ponovijo, ko jih operativno odstranijo. Pri malignih tumorjih (kar imenujemo kolorektalni rak) pa se rakave celice razmnožujejo, prodirajo v okoliško tkivo in lahko prek krvi ali limfe zaidejo tudi v druge dele telesa, kjer nastanejo zasevki ali metastaze. Vendar pa je treba vedeti, da je rak debelega črevesa in danke ozdravljiv, če je odkrit tako zgodaj, da se še ni razširil po telesu. Predvsem morajo biti bolj pozorni na svoje zdravje tisti, ki imajo v sorodstvu bolnika s to vrsto raka, saj je skoraj dvakrat večja možnost, da tudi sami zbolijo.

  • Če bi le vedeli, bi imeli bolj zdrave kosti

    Dobro počutjeoktober '09

    Vodja projekta in soavtorica priročnika Resnice in zmote o osteoporozi Sanja Lončar razkriva nekaj najbolj pogostih napak, ki jih delamo v želji, da bi izboljšali trdnost svojih kosti.

    »Pogosto menimo, da nam primanjkuje kalcija, v resnici pa nam primanjkuje predvsem veliko drugih rudnin in vitaminov, ki omogočajo, da kalcij pravilno presnovimo in vgradimo tam, kjer ga potrebujemo. Če želimo krepke kosti, moramo telesu zagotoviti predvsem zadosti silicija, vitamina D, vitamina K, magnezija, kalija, cinka, bora ... Kot lahko preberemo v knjigi, mleko še zdaleč ni idealen vir kalcija. Uporabno je le, če ni predelano in po možnosti fermentirano. Večina industrijskih izdelkov iz homogeniziranega in steriliziranega mleka negativno vpliva na našo kostno bilanco."

  • Za trdnost kosti se je treba potruditi

    Dobro počutjeoktober '09

    Osteoporoze, žal, ne moremo ozdraviti, lahko pa jo preprečimo, denimo z uživanjem uravnotežene prehrane, obogatene s kalcijem in vitaminom D, z

    redno telesno dejavnostjo in zdravim načinom življenja. S pravočasnim merjenjem kostne gostote in z zdravljenjem z bisfosfonati pa lahko preprečimo nadaljnjo izgubo kostne mase in, kar je najpomembneje, preprečimo zlome.

    Metod  merjenja kostne gostote je več, najbolj pogosta je tako imenovana DXA meritev, pri kateri merijo gostoto kosti na ledvenem delu hrbtenice in na kolku. Pri nas deluje 21 DXA centrov, v katerih si lahko izmerite mineralno kostno gostoto (spisek je objavljena na http://www.osteoporoza.si/) in nadaljnje napotke, kako ravnati. Postopek traja dobrih 20 minut in ne boli. Cene meritve se gibljejo od 40 do 60 evrov, če se odločite za samoplačniško storitev, vendar pridete na vrsto že v dobrih dveh tednih. Z napotnico osebnega zdravnika pa boste lahko na meritev čakali tudi dve leti!

  • Za hujšanje je vedno pravi čas

    Dobro počutjeseptember '09

    Recepti_Montignacov_raguVse več ljudi različnih starosti ima preveliko telesno težo, pri čemer se ne zavedajo, da je to pomemben dejavnik tveganja za nastanek resnih obolenj, kot so srčno-žilna, obolenja, diabetes in druga.

    Za uspešno hujšanje in ohranjanje znižane teže je bistvena sprememba življenjskega sloga. Jesti moramo to, kar je za naš organizem pravo in zdravo, in se dovolj gibati. Redno vsakdanje gibanje in rekreacija nam mora »priti v kri«. A polurna vsakdanja počasna hoja ne bo dovolj, učinkovita pa bo, če vsaj delno hodimo tako hitro, da se tudi malo zadihamo.

  • Naučimo vnučka plavati

    Dobro počutjeseptember '09

    Gibanje_plavanjePlavanje je odlična oblika vseživljenjske rekreacije in je tudi ena najvarnejših oblik gibanja. V vodi še posebej uživajo otroci. Zanje je vedno zanimiva, zato je pomembno, da to naravno otroško ljubezen in zanimanje za vodo skrbno gojimo in je ne ogrozimo z napačnim učenjem plavanja.

    Najpomembnejše pravilo pri učenju je, da se mora otrok vedno počutiti varnega. Veliko laže kot v skupini na tečajih bomo ta občutek varnosti zagotovili, če se bo otrok prvih plavalnih veščin učil z nekom, ki mu je blizu in ki mu zaupa. Drugo pravilo, ki ga moramo upoštevati pri učenju, pa je, da se otroci največ naučijo z igro. Voda je okolje, na katerega se mora otrok šele prilagoditi, preden se začne učiti plavanja. Zato bomo prilagajanju na vodo posvetili največ pozornosti. Otrok, ki se bo naučil zadržati dih in bo brez strahu potopil glavo v vodo, se bo veliko laže in igraje naučil gibov, ki mu bodo kasneje omogočali plavanje.

  • Najbolje vas bo zaščitila narava

    Dobro počutjeseptember '09

    Za starejše ljudi in kronične bolnike je še posebej pomembno, da spodbudijo svoj imunski sistem k optimalnemu delovanju in tako izboljšajo odpornost svojega organizma. Načinov, kako to doseči, je več.

    V času, ko nam narava nudi veliko svežega sadja in zelenjave, je pametno pojesti čim več tega naravnega vira vitaminov in mineralov, ki bodo prav gotovo okrepili naš imunski sistem. Pomemben je predvsem vitamin C, ki ga najdemo v najrazličnejšem sadju in zelenjavi. Veliko ga je v kiviju, pa tudi v papriki in seveda v agrumih, predvsem v limoni. Poudariti pa kaže, da zelenjava in sadje tem bolj izgubljata vitamine in minerale, čim dlje stojita. Zato jih uživajmo kar se da sveže. Srečni so lahko tisti, ki imajo svoj vrt ali celo kmetijo, saj si lahko privoščijo najbolj svežo zelenjavo in sadje!

  • Brez panike, a z mero previdnosti

    Dobro počutjeseptember '09

    Že od aprila se svetovno prebivalstvo na veliko ukvarja s tako imenovano novo gripo. In še vedno so zelo različna mnenja o tem, ali gre res za hudo grožnjo človeštvu ali zgolj za umetno povzročanje preplaha zavoljo koristi farmacevtske industrije. Kakorkoli že, previdnost nikakor ni odveč, še zlasti, ko gre za zdravje. Strokovnjaki namreč v jesenskih mesecih napovedujejo epidemijo nove gripe, hkrati pa je to čas, ko se pojavi tudi sezonska gripa.

    Bolezen, ki jo povzroča novi virus, poteka kot akutna okužba dihal ter s podobnimi znaki in simptomi kot siceršnja (sezonska) gripa: povišana telesna temperatura, glavobol, bolečine v žrelu, suh, dražeč kašelj, mrazenje, nahod, bolečine v mišicah in kosteh, včasih tudi bruhanje ali driska. Tudi prenaša se enako: s kužnimi kapljicami, ki nastajajo pri kašljanju, kihanju, govorjenju, z neposrednim tesnim stikom z obolelim ter posredno prek okuženih površin in predmetov (jedilni pribor, kozarci, kljuke, telefonske slušalke ...).

  • Klima za varnost v prometu

    Dobro počutjeavgust '09

    Zdravje_Klima_v_avtuKlimatska naprava zagotavlja manjše toplotne obremenitve voznika, tako da je ta bolj spočit in zbran pri vožnji, s čimer se močno zmanjša možnost nesreče. Velja pa upoštevati naslednje nasvete:

      

    - preden sedete v močno segret avto, za minuto ali dve odprite stranska stekla, s čimer boste najhitreje spravili močno segret zrak iz potniške kabine,

  • Riba mora plavati v morju, olju in vinu

    Dobro počutjeavgust '09

    Prehrana_RibePovpraševanje po ribjem mesu se je v zadnjih letih sicer močno povečalo, pa vendar smo Slovenci, kar zadeva njegovo porabo, še vedno na dnu svetovne lestvice. Na leto pojemo le slabih pet kilogramov rib na prebivalca, povprečen Japonec pa kar 60 kilogramov. Ribje meso je zaradi prehrambenih, mineralnih in vitaminskih sestavin zelo primerno za obnovo in delovanje živčnega sistema, tako da ne pravimo zastonj, da je to hrana, ki osvežuje spomin.

  • 1
  • …
  • 226
  • 227
  • 228
  • 229
  • 230
  • …
  • 234
  • Naročite se

    01 530 78 44

    Arhiv PDF

    Št. 7-8, julij/avgust 2025

    Št. 7-8, julij/avgust 2025

    Prelistajte izvleček

    Pozdrav iz uredništva

    Domoljubje človek pokaže z dejanji, ne z besedami O morju, o iskanju univerzalne ljubezni, o pomorskem pravu in politiki, katere del je bil nekoč, pa o žlahtnih ljudeh, ki mu poleg družine veliko pomenijo in o...

    Naravne rešitve za miren spanec Nespečnost je zdravstveni problem, ki prizadene na milijone ljudi po svetu. Najbolj skrbi podatek, da slabo spijo že otroci v osnovni šoli.

    Dobre bakterije v fermentiranih izdelkih Ob besedi bakterija se marsikdo zgrozi. Pri tem ima seveda v mislih tiste, ki povzročajo hude bolezni, tudi kužne. Toda bakterije so kot del mikroorganizmov in jih...

  • ZDUS

    Seniorske novice

  • Poglejte tudi

    Fotogalerije

    Bralci Vzajemnosti so letos preplavili Krk16. junij 2025 Spomini na letošnje že 19....

    Odnos do starejših je ogledalo družbe1. oktober 2024 Včeraj se je v Cankarjevem domu...

    Medgeneracijsko sožitje je temelj družbe13. junij 2024 Četrti Dnevi medgeneracijskega...

    Tokrat je Vzajemnost preplavila Neum10. junij 2024 Od 2. do 5. junija je potekalo...

    Razigrano, pisano in veselo29. september 2023

  • Klub ugodnosti

    Ponudniki ugodnosti »

    Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
    Več »

  • Najbolj brano

    Kaj podariti ostarelim staršem za rojstni dan

    Starost, ji znamo prisluhniti?

    Kdaj je ugodnejša upokojitev - letos ali prihodnje leto?

    Zdravnik mora biti bolnikov zagovornik

    Adria nam je dala krila

    Kuhamo po nemško

    Kvačkana želvica

    Moji ostareli starši se spreminjajo

© 2025

Zavod Vzajemnost
p. p. 134
1001 Ljubljana

urednistvo@vzajemnost.si
01 530 78 42

Naročniki lahko prenesete PDF celotne revije

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih

▲ Na vrh straniDomovKlub ugodnostiO nasOglaševanjePogoji rabe, zasebnost in piškotkiPravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov