... si privoščimo kadarkoli le moremo. Vseeno je, kje ste ali boste, si pljučka in telo napolnite s svežim zrakom bližnjega rastja. In če je le mogoče, že zgodaj zjutraj. Utemeljenih razlogov za jutranje predihavanje in razgibavanje je zares veliko. Vsi so tudi znanstveno in medicinsko potrjeni. Zato vam ga na podlagi lastnih izkušenj tudi sama najtopleje priporočam.

Tehnike zdravljenja poškodb in obolenj gibal so v zadnjih letih močno napredovale. Lep primer sta rekonstrukcija poškodovane sprednje križne vezi kolena ali rotatorne manšete ramenskega sklepa, ki ju pogosto svetujemo tudi pacientom po 65. letu starosti, saj lahko po takem posegu pričakujejo polno povrnitev funkcije poškodovanega sklepa.

Podoben napredek je bil storjen tudi na področju zdravljenja obrabe sklepov, ki je še vedno najpogostejši vzrok sklepne bolečine in prizadete funkcije gibal v starosti. Najpogosteje sklepna obraba, ki jo strokovno imenujemo tudi artroza ali osteoartroza, prizadene kolčni in kolenski sklep, manj pogosto se razvije v zgornjem skočnem sklepu, v ramenu ali komolcu, lahko pa tudi v kateremkoli drugem sklepu telesa.

Zvišan krvni tlak ali hipertenzija ne boli in nima zunanjih znakov, a je eno od najnevarnejših srčno-žilnih obolenj, saj kvari žile in slabi srce. Ne toliko sam po sebi, pač pa predvsem zaradi posledic, ki jih povzroča na organih in organskih sistemih in so najpogostejši vzrok za visoko umrljivost prebivalcev razvitega sveta!

Skrajni čas je že, da kislo zelje s krvavico, zajčjo ali piščančjo obaro na naših krožnikih zamenjajo lahkotnejše, energijsko revnejše jedi. Tako bosta kilogramček ali dva, ki smo ju pridobili čez zimo, neopazno izginila. Še zlasti, če boste poskrbeli za redno gibanje v naravi. Pomladni zajtrk naj bo hranljiv, poln vitaminov, mineralov in antioksidantov. Zato priporočam skodelico sadne solate iz koščkov kivija, svežih jagod, nekaj rezin pomaranče, žličke mletih orehov ali mandljev ter dvema žicama...

... in s tem pomagajmo telesu pri pomladanskem očiščenju. Pospešena prebava, bolj prazno črevo in tudi glava bo bolj prazna in z jasnimi mislimi. Pred izvedbo predlagam sprehod ali nekaj vaj po vaši izbiri, s katerimi boste poglobili dihanje in za kako minuto tudi pospešili srčni utrip. Tudi vaje kroženja so dobra izbira pred vajami za krepitev. Lezite na hrbet, stopala in kolena so rahlo narazen, glava sproščeno leži na tleh, roke sklenite za vratom (če gre) ali jih položite ob telo z dlanmi, obrnjenimi...

Krvavitve pri odvajanju blata lahko povzročajo tudi druge bolezni prebavil, ki pa so veliko nevarnejše, denimo rak debelega črevesa in danke, ki je pri nas  četrti najpogostejši rak pri moških in tretji najpogostejši rak pri ženskah. Je tudi drugi najpogostejši vzrok smrti med rakavimi obolenji, saj zaradi ene od oblik teh rakov na leto umre skoraj 700 ljudi. Zdravniki vsako leto na novo ugotovijo več kot 1200 novih primerov, a manj kot 12 odstotkov rakov odkrijejo v zgodnji fazi, ko je zdravljenje...

Hemoroidi so razširjene in vnete vene zadnjika in zadnjega dela debelega črevesa (žilni vozlički). Nastanejo zaradi zastajanja krvi v venah iz različnih vzrokov. Hemoroidi so pogosti, saj ima zaradi njih po 50 letu težave (srbenje, bolečine, krvavitve) kar polovica ljudi. Razvijejo se zaradi: napenjanja med odvajanjem ali pri dvigovanju težkih bremen, dolgotrajnega sedenja (tudi na straniščni školjki!), pri kronični zaprtosti ali driski.

Več v reviji ...

Med največkrat uživamo kot namaz ali pa ga uporabljamo kot sladilo. Je pa tudi lahko prebavljivo in bogato energijsko hranilo, ki vsebuje vitamine (še zlasti B1, B2, B6, C), minerale (železo, kalcij, kalij, magnezij ...), aminokisline, encime, hormone, antioksidante, kisline (solna, fosforna, ocetna, jabolčna, citronska, mlečna), ubikinon in protibakterijske snovi. Zato je še posebej koristen pri slabokrvnosti, pri zmanjšani odpornosti imunskega sistema, v starosti in pri okrevanju po boleznih, pri hudi fizični obremenitvi, poleg tega pomirja, sprošča organizem in pripomore k boljšemu spancu.

Naše telo vsak dan potrebuje beljakovine tako rastlinskega kot tudi živalskega izvora, saj si z njimi zagotovi nujno potrebne aminokisline. Beljakovine namreč poleg aminokislin oskrbujejo telo tudi z drugimi dušikovimi spojinami. Nujne so torej za rast in obnavljanje tkiv od mišic in kosti pa do las in nohtov.

V prehrani naj bi zadovoljili z beljakovinami v povprečju med 10 in 15 odstotki dnevnih energijskih potreb. Povprečne potrebe odraslih po beljakovinah z visoko biološko vrednostjo (jajca, mleko, meso, ribe; dejanska prebavljivost ³ 95 %) so 0,6 g beljakovin na kg telesne mase na dan.

Za bolnike s srčno-žilnimi težavami je telesna vadba v zmernih mejah priporočljiva, vendar naj se zanjo odločijo ob sodelovanju osebnega zdravnika, fizioterapevta, kardiologa, angiologa, kdaj pa kdaj tudi športnega strokovnjaka. Le tako lahko zagotovimo varno rekreacijo in rehabilitacijo ter pripomoremo k ohranitvi zdravja.