Na naše telo vsak dan strupeno in obremenjujoče delujejo biološki, kemični in fizikalni dejavniki. Ti so največkrat zunanji, žal pa zaradi dihanja in presnove tudi v nas nastajajo visoko reaktivni, škodljivi prosti radikali, ki poškodujejo celice in njihovo normalno delovanje. Zoper takšne poškodbe ima telo pripravljene obrambne mehanizme (vitamine C, E, A, D, aminokisline, ki vsebujejo žveplo in nekatere encime) in celice, ki popravljajo poškodbe in obračunavajo z vsiljivci.

Potrebujemo:

5 kg mesnatih paprik,

1 kg jajčevcev,

5 dl olja,

2 feferona,

3 žlice soli,

4 stroke česna.

 

Paprike operemo in temeljito obrišemo. Položimo jih na rešetko v segreti pečici in jih spečemo do te mere, da koža porjavi. Pečene paprike zlagamo v posodo, ki jo pokrijemo s pokrovko. Jajčevce operemo, dobro obrišemo in po dolgem razpolovimo. Pokapljamo jih z oljem, položimo na rešetko segrete pečice in spečemo do mehkega. Ohlajene paprike olupimo, razpolovimo in očistimo. Položimo jih v cedilo, da se temeljito odcedijo. Pečene jajčevce olupimo in očistimo. Česen olupimo.

S kakovostno obutvijo se lahko tudi v najhladnejših mesecih v letu brezskrbno sprehajate v naravi ali po mestu ter obiskujete večerne prireditve, ne da bi se vam bilo treba bati, da si boste zmočili noge ali da vas bo zeblo.

Za mokre in hladne dni je najbolje izbrati obutev iz nepremočljivega materiala gore-tex. Gore-tex je v svetu znan kot edini material, ki nudi stoodstotno zaščito pred mokroto. Izdelan je kot tanka membrana z zelo drobnimi luknjicami, ki ne prepuščajo vode, hkrati pa koža diha. Membrano podložijo pod zgornjo plast obutve. Iz tega materiala so izdelani nepremočljivi mokasini, salonarji, gležnjarji, škornji in športna obutev. Zgornji materiali so večinoma iz usnja, lahko pa so tudi iz kakega elastičnega materiala.

Raziskave o preprečevanju in zdravljenju osteopenije (mehčanje kosti) in osteoporoze jasno kažejo, da se stanje bolezni v poletnih mesecih močno izboljša pri osebah, ki svojo kožo redno in varno izpostavljajo sončni svetlobi. Tako naše telo pod vplivom UVB žarkov tvori vitamin D, ki je eden glavnih pospeševalcev kalcija v kosti.

Najstarejši in še najučinkovitejši zdravili za zdravljenje osteoporoze sta - ob redni telesni aktivnosti - kalcij (Ca) in vitamin D. Če se preveč zadržujemo v zaprtih prostorih, če nosimo oblačila z dolgimi rokavi ali preveč uporabljamo kreme za sončenje z visokim zaščitnim faktorjem, dobimo premalo vitamina D, zato moramo primanjkljaj nadomestiti z ustrezno prehrano.

 

Pred Domom starejših občanov Šiška je domiselno urejen športni park, v katerem lahko starejši s pomočjo prilagojenih naprav izboljšujejo gibljivost, ravnotežje in moč, obenem pa so na svežem zraku. Z redno vadbo stanovalci vzdržujejo zlasti mišično moč, hkrati pa jim vadba pride prav pri vsakdanjih opravilih (hoja po stopnicah, oblačenje ...). Z vajami lahko izboljšamo poškodbe, ki so nastale kot posledica demence, v domu pa se tudi pohvalijo, da je marsikomu v letu, odkar je odprt park, uspelo znova shoditi.

Najpogostejši vzrok za bolečino v hrbtu so degenerativne spremembe medvretenčnih ploščic, ki so posledica nepravilnega obremenjevanja hrbtenice. Spremembe na ploščicah se pojavijo že v mladosti in se z leti le še stopnjujejo. Bolečine lahko izvirajo tudi iz hrbtnih mišic, notranjih organov (denimo ledvic, maternice itd.), lahko so posledica zlomov vretenc, zožitve hrbteničnega kanala, bolezni ožilja in pritiska na živčne korenine. Včasih je vzrok za bolečine v hrbtu tudi psihogen. Zaradi tega moramo pred začetkom zdravljenja določiti pravi vzrok za bolečino, saj se spričo številnih možnih vzrokov načini zdravljenja med seboj zelo razlikujejo.

 

Recepi je iz knjige 365 dni v kuhinji/ Jesen

Za 3 osebe potrebujemo:

30 dag šampinjonov ali kukmakov

žlico limoninega soka

50 dag krompirja

sol in beli poper

sveže naribani muškatni orešček

20 dag sladke smetane

15 dag mocarele

šopek peteršilja

 

Priprava:

 

Andreja Širca Čampa

Uravnotežena prehrana je tista, ki nas nahrani, varuje naše zdravje in, kadar je to potrebno, sodeluje v boju z boleznijo. Ni »dobrih« in »slabih« živil, poznamo le dobro in slabo prehranjevanje. Manjše spremembe v prehranjevalnih navadah vodijo k velikim spremembam v zdravju.

Tako kot drugod po svetu tudi v Sloveniji revije povečujejo svoje naklade z objavljanjem nenavadnih diet, vse več je knjižnih uspešnic o uspešnem izgubljanju telesne mase. Glavnina objavljenih diet, ki pa, žal, dosežejo zelo širok krog populacije, je osredotočena na izboljšanje estetskega videza uporabnika in ne v izboljšanje njegovega dejanskega zdravstvenega stanja ter v preprečevanje kroničnih obolenj, povezanih z motnjami metabolizma zaradi povečane telesne mase ali debelosti.

 

Slavica Pogačnik -Toličič

Z neizmerno naglico so mimo nas oddrveli poletni meseci. Pravijo, da dopustniški. Vsak jih je po svoje doživljal in vsak je našel sebi primeren način ... Tudi večina upokojencev, čeprav nekateri zatrjujejo, da imamo vsak dan dopust.

Kar nekaj znancev mi je zagotovilo, da jim je bilo najlepše doma! Odpadlo je nekaj vsakdanjih skrbi, kar je pripomoglo k dobremu odnosu do sebe in drugih in k bolj učinkovitemu delu. Sprejemali so odločitve o svojih čustvih in sposobnostih za osebno izpolnitev, denimo: živel bom mirno, privoščil si bom drobne užitke, poskušal bom čimbolj izkoristiti vsak trenutek življenja, takega, kakršno je ...

 

M. K.

Sladkorna bolezen je ena najpogostejših kroničnih bolezni. Leta 1995 je bilo na svetu 130 milijonov bolnikov s sladkorno boleznijo, lani jih je bilo že 246 milijonov, njihovo število pa še kar narašča. Največ ljudi prizadene sladkorna bolezen tipa 2.

Sladkorna bolezen tipa 2 se večinoma pojavi v zrelih letih. Čeprav diabetes sam po sebi ni deden, pa je dedna nagnjenost k tej bolezni. Zelo verjetno je, da bo nekdo, čigar mati ali oče sta imela sladkorno bolezen, v starosti tudi sam zbolel. To je v dobršni meri odvisno tudi od življenjskega sloga, prehrane in gibanja, pravzaprav pomanjkanja gibanja. Človek lahko zboli za sladkorno boleznijo veliko pozneje, če upošteva pravila zdravega življenja. Enako velja za napredovanje bolezni in nastanek zapletov. Zdrav življenjski slog pomeni primerno telesno težo, zdravo hrano (sadje, zelenjava, malo maščob in sladkorja, malo rdečega mesa, več rib, za pijačo pa voda) in redno telovadbo vsaj pol ure na dan.