Prednovoletni čas je tudi čas, ko preživljamo skupne dogodke, se pogosteje družimo, obiskujemo predstave, prireditve ... Za vse take in drugačne dogodke pa moramo imeti v svoji omari tudi primerna oblačila in dodatke.

Pregovor, da »obleka naredi človeka«, še vedno velja, pri tem pa moramo upoštevati tudi naslednje:

Okrogla postava

Božičkovi škornji

Potrebujemo:

Za testo:

125 g tekočega medu
50 g sladkorja
1 vrečka vaniljevega sladkorja
60 g masla ali margarine
1 rumenjak (velikost M)
Za noževo konico zmletega cimeta
Za noževo konico zmletih klinčkov
250 g pšenične moke
2 ravni žlički pecilnega praška
1 ravna žlička kakava v prahu

lahko zelo enostavno, stoje ali sede, sprostimo in tudi okrepimo. V prednovoletnih delovnih dneh se boste s temi vajami zelo olajšali, kot radi rečemo. Obe tokrat prikazani vaji imata skupno dobro lastnost, da ju lahko delate sede ali stoje. Obe sta tudi zelo enostavni in učinkoviti. Če ju boste delali mimogrede, medtem ko boste gledali televizijo, vas bosta le deloma sprostili in okrepili, če pa se ju boste lotili v miru in ob tem še pazili na dihanje, bo učinek čudovit, pa še potrebno število ponovitev bo bistveno manjše, kot če bi bili z mislimi drugje.

Bolečina je ob krvnem pritisku, pulzu, temperaturi in zavesti peti vitalni znak. Čeprav je življenje brez bolečine temeljna človekova pravica, družba še vedno namenja premalo denarja njenemu zdravljenju. Zdravnik ima namreč za vsakega bolnika na voljo le sedem minut, kar pa je veliko premalo za kakovosten pregled in pogovor z njim.

Lajšanje bolečine je bolj učinkovito, če bolnik sodeluje z zdravnikom in če kar najbolj natančno opiše, kje, kdaj in kako ga boli (je ostra, topa, pekoča, zbadajoča, nenadna, stalna ipd.), kaj bolečino poslabša in kaj jo ublaži, kako močna je ... Pri določanju jakosti bolečine je bolnikom v veliko pomoč lestvica VAS, saj lahko na skali med točkama 0 (ni bolečine) in 10 (najhujša možna bolečina) pokažejo, kako močno jih boli, zdravnik pa na podlagi teh informacij laže izbere in odmeri zdravila za lajšanje bolečine.

Laični izraz revmatizem ima svoj koren v latinski besedi rheumatismus, ki pomeni oteklino, otekanje in vnetje. Pod tem imenom vse prepogosto tlačimo več različnih bolezni, ki si med seboj niso niti malo podobne, imajo pa en sam skupni imenovalec: težave z gibali, povezane z bolečinami. Vendar vsaka bolečina v hrbtenici, kosteh, sklepih ali mišicah še ni revmatična bolezen. Največkrat gre za nezdrav način življenja, in to od neprimerne drže, predolgega sedenja, telesne neaktivnosti, prevelikih obremenitev sklepov in kosti (teža, športna aktivnost), presnovne boleni, poškodb itd.

Bistvo lepih rok je temeljita higiena, kar pomeni pogosto umivanje rok. Da se koža ne bi preveč izsušila, uporabljajmo kakovostno milo. Najboljša mila so izdelana iz palmovega ali kakega drugega rastlinskega olja, ki mu primešajo še mehčalo, največkrat olje sladkih mandljev ali glicerin. Mila so ponavadi le nežno odišavljena ali pa sploh niso.

Kaki vsebuje veliko provitamina A, vitamina C, bakra, kalija in glukoze in organizmu hitro podari energijo. Pravijo, da sodi v prehrano dojenčkov in malčkov, saj je enakovreden korenčku. Povsem zrel kaki pomaga ljudem, ki imajo težave z zaprtjem ali jih mučijo hemoroidi. Kuhan sadež uporabljamo za zdravljenje drisk. Če zrele sadeže posušimo, so odlično naravno pomagalo za zdravljenje bronhitisa, zmleti v prah pa naj bi pomagali pri suhem kašlju. V Ameriki uporabljajo sok še ne povsem zrelih sadežev kakija za zdravljenje previsokega krvnega tlaka. Za kaki velja, da krepi imunski sistem, izboljšuje delovanje želodca, znižuje povišano telesno temperaturo in visok krvni tlak, zdravi dihala, pomaga zoper kašelj, ustavlja kolcanje, povečuje tek, krči tkivo in ustavlja krvavitve, odsvetujejo pa ga sladkornim bolnikom in ljudem s prekomerno telesno težo. Kaki ima tudi rahlo diuretičen učinek in dobro deluje na prebavo.

Sveže sadje vsebuje veliko vode, vitaminov (A, C), rudninskih snovi (kalij), topnih prehranskih vlaknin, antioksidantov, na drugi strani pa ima sorazmerno nizko energijsko vrednost (povprečno 55kcal/100g; 231kJ/100g). Bogat vir vitamina C so agrumi (pomaranče, mandarine, limone, limete, grenivke), eksotično sadje (karambole, liči, mango, pasijonke, papaje, kiviji) in jagodičje (maline, robide, borovnice, jagode). Sadje z živorumenim mesom je bogat vir betakarotena - rastlinske oblike vitamina A. Sem sodijo marelice, mango, kakiji, melone.

Izhodiščni položaj za prvo vajo je vzravnana drža stoje ali sede. Če stojite, naj bodo noge v širini bokov, kolena rahlo pokrčite in bodite sproščeni. Obraz naj bo usmerjen naravnost naprej, komolce pa lahkotno pokrčite. Zapestja postavite trdno, a sproščeno, dlani s sproščenimi prsti pa obrnite navzgor. Pomembno je, da rame čim bolj sprostite in začutite poravnanost tudi v vratu. Brada naj ostane rahlo dvignjena. Zelo pomembno je tudi, da začutite trdnost v bokih, ki naj se premikajo čim manj.

Več kot tretjina ljudi po 65. letu vsaj enkrat izkusi nenaden padec, s starostjo pa njihovo število narašča, saj ima tovrstno izkušnjo kar polovica osemdesetletnikov ali starejših.

Kaj storimo, če pademo? Seveda se takoj skušamo pobrati, kar pa ni vedno lahko. Ob padcu se nas po navadi poloti panika, še zlasti tedaj, če živimo sami. Zato je dobro, da vadimo, kako reagiramo ob padcu - seveda če nimamo večjih poškodb ali zelo hudih bolečin. V tem primeru je bolje, da počakamo na pomoč. Predvsem si moramo zapomniti, da nikoli ne smemo vstajati s hrbtnega položaja. Tudi če nam pri vstajanju kdo pomaga, nas ne sme vleči pod pazduhama ali še huje - za roki.