Dobro je, da se pred vadbo malce ogrejete z nekaj minutno hojo in šele nato začnete s priporočenim gibanjem. Vaje so sestavljene tako, da ob vadbi v predstavljenem vrstnem redu dajo najboljši rezultat. Preden začnete, naj vas vnovič spomnim na povezano in enakomerno dihanje skozi nos, ki uravnava funkcije vseh organskih sistemov v telesu.

Vaja 1:

(slika 1 in 2). V udobni stoji ali sede na stolu ob vdihu počasi dvignite roki in se vzravnajte ter pogled usmerite rahlo navzgor. Ob izdihu in spustu rok pa brado nežno položite na prsni koš in sprostite vrat in ramena. Vajo ponovite najmanj trikrat.

Glivice na nogah se še posebej rade pojavijo toplejših mesecih, ko veliko časa preživimo v vodi, na zmehčani koži se namreč množično razmnožujejo. Najhitreje glivice dobijo ljudje z oslabelim imunskim sistemom, bolniki s sladkorno boleznijo ter starejši ljudje, zlasti tisti, ki imajo težave z ožiljem ali imajo ortopedske težave. Bolj pozorni na svoja stopala morajo biti ljudje, ki veliko nosijo neprepustno in tesno obutev ter gumijaste škornje, tisti ki se pogosteje potijo (denimo športniki), pa tudi tisti, ki velikokrat obiskujejo bazene, zdravilišča, savne in telovadnice.

Poskrbimo, da bomo čez dan redno popili dovolj tekočine. V vročih poletnih dneh potrebuje odrasel človek najmanj 2 litra tekočine na dan, če se bolj poti, pa do 3 litre. Pomembno je, da pijemo enakomerno ves dan: vsako uro popijmo 1 dcl do 1,50 dcl tekočine. Veliko ljudi, predvsem starostnikov pije malo preprosto zato, ker morajo kar naprej hoditi na stranišče. To se dogaja, če spijemo pol litra tekočine na dušek, pa potem dve tri ure nič in nato pijemo vnovič. Tako nalivanje nima učinka, ker velik del tekočine preprosto zapusti naše telo. Zato pijemo počasi le 100 ml vsako uro, saj s potenjem toliko tekočine vsako uro tudi izgubimo. Poleg navadne vode v poletnih mesecih priporočamo za nadomeščanje tekočine tudi negazirane mineralne vode ali nesladkane zeliščne čaje (metin, lipov ali zeleni čaj).

Kar za 90 odstotkov vseh alergičnih reakcij je krivih le osem živil: arašidi, orehi, oreščki, ribe, raki in školjke, jajca, mleko, soja in žita.

Neugodne učinke hrane, ki jih ljudje imenujejo "alergija na hrano", delimo na imunsko povzročene (alergije) in neimunsko povzročene (intolerance).

Pri pravi alergiji lahko laboratorijsko odkrijemo protitelesa proti alergenu - snovi, ki povzroča alergijski odziv. Najpogostejši alergeni so iz vsakdanjih živil, denimo mleka, jajc, moke, žit, svinjskega mesa, pa tudi govedine, rib, rakov in školjk. Alergijo lahko povzročata sadje in zelenjava, predvsem pa sveže pečkato in koščičasto sadje. Alergeni lahko izvirajo iz različnih jedrc, predvsem orehov, lešnikov in arašidov, agrumov (pomaranče, limone, grenivke), kivija. Banane, grozdje in lubenice redkeje izzovejo alergije. Alergijske težave zaradi zelenjave najpogosteje nastopijo po uživanju svežega paradižnika, paprike in čebule, redkeje jih izzovejo zelena solata, zelena, različni domači čaji (hibiskus) ali začimbe (gorčica, cimet, vanilija).

Žoga je odličen, vsestransko uporaben družinski rekvizit. Uporabimo jo lahko za karkoli: za sedenje, za valjanje po njej, za podajanje, za igranje in tudi za vadbo. Najbolje je, da izberete malce kompaktnejšo, debelejšo različico, od prodajalcev tudi zahtevajte, da lahko žogo, napolnjeno z zrakom, preizkusite v trgovini. Za vsestransko uporabo izberite ravno prav veliko, da boste na njej lahko udobno sedeli. Ugotovili boste, da odprt položaj kolkov in trdno postavljena stopala ob vzravnani hrbtenici ponuja obilico ugodja.

Nekoč je veljal protin za bolezen bogatašev in sladokuscev, ker so si samo ti lahko vsak dan privoščili meso. Če se skozi ledvice izloča premalo sečne kisline ali je dobimo preveč s hrano, pride do skrajno bolečega protina v sklepih.

Če redno uživate meso in salame, zraven radi pijete pivo ali kako drugo alkoholno pijačo, zrase raven sečne kisline v krvi. Normalna vrednost znaša pri ženskah največ 5,5 mg/dl, pri moških do 6,4 mg/dl. Dejavniki tveganja, ki pospešujejo akutni protin, so čezmerna telesna teža, sladkorna bolezen, zvišana količina maščob v krvi in visok krvni pritisk.

 

- Vsak dan negujte kožo, nego pa prilagodite tipu kože in starosti.

Izberite blaga mila in kakovostne izdelke. Z mlačno vodo mila povsem izperemo, da kože ne bi izsušila in povzročila lišajev ter srbenja.

- Prehranjujte se zdravo, pomembno je uživanje vitaminov in mineralov ter zadostne količine vode ali negaziranih svežih sadnih sokov (vsaj 2 litra na dan). Antioksidanti lahko upočasnijo proces staranja, zato naj bodo pogosto na jedilniku semena in oreški, morske ribe, ostrige, laneno in oljčno olje, zelenjava in sadje, polnozrnati žitni izdelki, jetra, ledvica in rdeče meso.

V primerjavi z drugo zelenjavo (solata, špinača, bučke, paprika, paradižnik,...) stročnice vsebujejo več ogljikovih hidratov, so izredno bogat vir kakovostnih beljakovin rastlinskega izvora, ki jih v vsakodnevni prehrani potrebujemo prav tako kot beljakovine živalskega izvora. Poleg tega vsebujejo tudi veliko topne in netopne prehranske vlaknine. Prve skrbijo za redno prebavo, saj jih naš organizem ne razgradi in zato povečujejo volumen blata in preprečujejo, da bi postalo zbito in trdo.

... si privoščimo kadarkoli le moremo. Vseeno je, kje ste ali boste, si pljučka in telo napolnite s svežim zrakom bližnjega rastja. In če je le mogoče, že zgodaj zjutraj. Utemeljenih razlogov za jutranje predihavanje in razgibavanje je zares veliko. Vsi so tudi znanstveno in medicinsko potrjeni. Zato vam ga na podlagi lastnih izkušenj tudi sama najtopleje priporočam.

Tehnike zdravljenja poškodb in obolenj gibal so v zadnjih letih močno napredovale. Lep primer sta rekonstrukcija poškodovane sprednje križne vezi kolena ali rotatorne manšete ramenskega sklepa, ki ju pogosto svetujemo tudi pacientom po 65. letu starosti, saj lahko po takem posegu pričakujejo polno povrnitev funkcije poškodovanega sklepa.

Podoben napredek je bil storjen tudi na področju zdravljenja obrabe sklepov, ki je še vedno najpogostejši vzrok sklepne bolečine in prizadete funkcije gibal v starosti. Najpogosteje sklepna obraba, ki jo strokovno imenujemo tudi artroza ali osteoartroza, prizadene kolčni in kolenski sklep, manj pogosto se razvije v zgornjem skočnem sklepu, v ramenu ali komolcu, lahko pa tudi v kateremkoli drugem sklepu telesa.