Na pragu pomladi si lahko k zdravju in dobremu počutju pomagamo na povsem naraven način tudi z barvami. Izbiramo odtenke, ki so nam najbolj pri srcu, obenem pa upoštevamo vpliv posameznih delov barvnega spektra na telo in dušo.

Ameriški znanstveniki ugotavljajo, da imajo barve izredno pomembno vlogo za ohranjanje zdravja in vitalnosti, da barvno usklajeno in primerno oblikovano bivalno okolje znatno spodbudi tudi zdravljenje akutnih obolenj in preprečuje, da bi motnje prešle v kronične. Barve prek čutil in nevrovegetativnega živčevja vplivajo na naše vedenje in odzivanje, ne da bi se tega posebej zavedali.

Naj praznujemo veliko noč ali ne, v teh dneh bodo zagotovo tudi na naši mizi tradicionalna velikonočna jedila. Kar sprijaznimo se, da bomo med prazniki jedli več kot sicer, predvsem pa jedi, ki nam jih zdravniki ne priporočajo. A če ne bomo pretiravali, se nam pregrehe ne bodo poznale ne na kilogramih ne na zdravju. Previdno le s suhomesnatimi dobrotami, saj vsebujejo veliko soli.

Vsekakor bomo pojedli več jajc kot druge dni. Jajca so zadnja leta v nemilosti prehranskih strokovnjakov zaradi visoke vsebnosti holesterola. Vendar pa vsebujejo tudi znatne količine hranljivih snovi (antioksidanti, nenasičene maščobe, folati). Beljak je dragocen vir beljakovin, rumenjak pa vsebuje pomembne vitamine (med njimi vitamin A, vitamine B kompleksa), nekatere minerale, kot so kalij, kalcij, magnezij, železo in cink, predvsem pa je eno redkih živil, ki vsebuje vitamin D. Zato ne bo nič narobe, če pojemo eno jajce na dan, seveda pa se moramo zato izogibati drugim jedem, ki vsebujejo holesterol.

Slabi trije tedni nas ločijo od uradnega začetka pomladi. Ta nas bo po zimskem pobeljenem hladu še bolj vabila h gibanju in pretegovanju. K bolj prožnemu koraku nas bodo popeljale tudi tokratne vaje. 

Za pozdrav prvemu pomladnemu mesecu vas pošteno ožarjamo s soncem. Vse to za boljše razpoloženje in več volje za začetni zagon. Priporočam pa vsem, da z bosimi nogami počakate na mesece, ki v svojem imenu nimajo črke r, in da vaje delate bosi doma na toplih tleh. Kot je vidno iz fotografij, so tudi tokratne vaje čisto za vse, predvsem pa za tiste, ki so medvedje mesece preživeli bolj za zapečkom. Ogrevanje tokrat ni potrebno, saj se boste z vajami pošteno ogreli. Seveda, če se jih boste lotili zbrano.

Kis v kulinariki uporabljamo zlasti za solatne prelive, omake in marinade, uporabljamo ga za konzerviranje zelenjave in dodajamo pijačam. Domači kis, zlasti jabolčni, vsebuje tudi rudnine, vitamine, encime in druge snovi, ki našemu organizmu zelo koristijo.

V zgodovini so kisu pripisovali številne zdravilne lastnosti, danes pa za zdravilne veljajo le nekatere. Naše babice so s kisovimi obkladki zniževale povišano telesno temperaturo. V kombinaciji z medom kis lajša simptome artritisa in spodbuja jetra k izločanju žolča, izboljšuje prebavo in ustavlja driske. Spiranje las s kisom varuje lasišče pred naglavnimi ušmi. Vse omenjene trditve je znanstveno težko dokazati, trditev, da bi s pitjem razredčenega kisa na tešče uspešno hujšali, pa ne zdrži.

Naravna olja brez barvil in drugih dodatkov so čedalje bolj cenjena v kozmetični industriji, pa tudi v kulinariki in zdravilstvu. Med njimi ima posebno mesto zagotovo berbersko hladno stisnjeno arganovo olje, ki deluje kot močan antioksidant, blaži težave s kožo, znižuje holesterol, pomaga pri delovanju jeter in urejanju prebave.

Arganovo drevo ( Argania spinosa ) raste samo v jugozahodnem delu Maroka, v ekološko neokrnjeni pokrajini med Atlasom in Atlantskim oceanom, tik ob puščavi. Trnjevo drevo na daleč spominja na oljko, visoko je sedem do deset metrov in zelo trdoživo, saj je njegova življenjska doba od 150 do 200 let. Če odmre, lahko po sedmih letih vnovič oživi. Zaradi močnih, razvejanih korenin, ki segajo globoko pod zemljo, učinkovito preprečuje erozijo, upočasnjuje širitev puščave in ohranja rodovitnost tal, zato je UNESCO razglasil arganovo drevo za svetovno...

Pretirana uporaba soli v prehrani povzroča vrsto zdravstvenih težav, začenši z visokim pritiskom. Po drugi stani pa je sol, ki jo uporabljamo v zdravilne in kozmetične namene, zelo zaželena in priporočljiva. Seveda gre za naravno morsko sol brez kemičnih dodatkov, kakršno uporabljajo v zdraviliščih, lahko pa jo uporabimo tudi v domači kopalnici.

Sol uporabljamo za različne namene: od kopeli, izpiranja grla in nosu do inhalacij, obkladkov in podobno. Osnovno terapijo zagotovo predstavlja kopanje v morski vodi ali v slanici, ki sprošča, osvežuje in telesu vrača življenjsko moč in energijo. Slana voda se spoji z naravnim zaščitnim slojem kože, zato slane kopeli ne izsušijo povrhnjice, tako kot se to dogaja med kopanjem v sladki in klorirani vodi. Slane kopeli pomagajo pri preprečevanju in pri terapiji številnih zdravstvenih težav od luskavice, obolenja ven, oslabelega imunskega sistema,...

Cesarjeva postna juha

Potrebujemo:

60 dag fižola
20 dag graha,
20 dag ječmenove kaše
50 dag krompirja
10 dag starega črnega kruha
6 dag masla
1 čebulo
šopek peteršilja
sol, poper
1 žlico kisa

 Čez noč namočen fižol in kašo skupaj z grahom in na kocke narezanim krompirjem skuhamo do mehkega. Medtem na maslu prepražimo čebulo, sesekljan peteršilj in na kocke narezan kruh. Vse to dodamo h kuhanemu fižolu in krompirju in kuhamo na malem ognju še nekaj minut. Solimo, popramo in okisamo.

Ščitnica je žleza, ki je v normalnem stanju ne vidimo in ne čutimo; pa tudi takrat, ko ne deluje pravilno, težave pogosto pripisujemo drugim boleznim. Te so lahko zelo raznovrstne, od blagih do hujših, v skrajnih primerih gre lahko tudi za stanja, ki ogrožajo življenje.

Ščitnica je metuljaste oblike, leži pa na prednji strani vratu, nekoliko pod adamovim jabolkom in obdaja sapnico. Če je normalne velikosti, je ne boste našli, otipamo jo lahko le, če je povečana. Glavna naloga ščitnice je tvorba ščitničnih hormonov T4 (tiroksin) in T3 (trijodtironin). Hormone izloča ščitnica neposredno v krvni obtok, zato sodi med žleze z notranjim izločanjem. Tudi delovanje ščitnice je pod nadzorom. Njeno delovanje usmerja hipofiza - žleza v možganih, ki ščitnico nadzira z izločanjem hormona TSH (tirotropin).

Zvonjenje (po latinsko tinitus), šumenje, brenčanje, škripanje, cviljenje ali žvižganje v ušesih spravlja na rob obupa veliko, predvsem starejših ljudi. Ti čudni zvoki so lahko stalni ali pa se pojavljajo občasno. Včasih se hkrati oglaša več šumov, lahko jih zaznavajo samo v enem ali v obeh ušesih hkrati, lahko pa preprosto zvenijo v glavi.

Za večino bolnikov pomeni ta hrup hudo neprijetnost, ki lahko močno zmanjša kakovost življenja. Pravijo, da je zvonjenje najbolj moteče zvečer, ko bi človek rad zaspal, pa zaradi bučanja v glavi ne more …  Tinitus so opisovali že stari Egipčani in Babilonci. Danes ga je več v državah z višjim standardom in z bolj razvitim zdravstvenim sistemom. Polovica tistih, ki imajo tinitus, ima tudi okvaro sluha, od 20 do 40 odstotkov pa jih je še preobčutljivih na glasne zvoke iz okolja.