Kaj moramo vedeti o cepivu proti covidu-19?
Svetovna zdravstvena organizacija je v prispevku 30. oktobra odgovorila na ključna vprašanja o cepivih in cepljenju, na katera iščejo odgovore povsod po svetu.
Cepiva, ki bi človeka zaščitilo pred boleznijo covid-19, še ni. Po svetu poteka večje število kliničnih raziskav, ki vključujejo veliko število preiskovancev. Njihove rezultate pričakujemo konec letošnjega leta. Poročilo o učinkovitosti in varnosti cepiva mora posredovati državni organ za cepiva države, kjer je cepivo narejeno. Verodostojnost rezultatov raziskav bo analizirala ekspertna skupina zunanjih strokovnjakov pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije, prav tako pa tudi svetovno svetovalno telo strokovnjakov za varnost cepiv. Cepivo morajo nato odobriti nacionalna strokovna telesa, države morajo dobiti zadostno količino cepiv (gre za milijarde odmerkov cepiv za ves svet) in poskrbeti za njihovo pravilno in hitro distribucijo. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi utegnilo varno in učinkovito cepivo priti na trg do poletja 2021.
-
Veliko blišča in vznesenosti prinašajo prazniki ob koncu iztekajočega se leta. Svetlobe, lučk najrazličnejših barv, božične glasbe, vseh vrst vonjev po dobrotah in kuhanem vinu … In če smo v dobri koži, nas lahko to vzdušje preplavi in naredi lahkotne, smo v velikem pričakovanju tega posebnega zaključka leta.
Vsi pa se ne počutimo lahkotnih in polnih življenja. Blišč in glamur ne naredita vseh ljudi lahkotnih ter polnih radosti. Če se ne počutim dobro, če nisem v dobri koži, če imam občutek, da nimam nikogar, s katerim bi delil svojo zgodbo, svoje doživljanje in tudi svojo prisotnost, mi je težko. Takrat so prazniki velika preizkušnja in še posebej naporni. In to ravno zato, ker je naše doživljanje tako zelo drugačno od tega, kar nam kaže okolica. Zelo drugačno od tega, kar se od nas na neki način pričakuje. V bistvu so nam prazniki stresni. V tem primeru stres predstavlja razkorak med tem, kar si želimo, in med tem, kar imamo, oziroma med tem, kar moramo narediti, in med tem, kar se čutimo sposobni narediti, ali med časom, ki ga imamo, in časom, ki ga potrebujemo. Skratka črno-bele situacije so naporne, predstavljajo nam izziv in nas vznemirjajo, izčrpavajo.
-
Glede na velik upad gibalnih sposobnosti pri mladih, kar je letos pokazala nacionalna raziskava na fakulteti za šport, ki so je pod prvotnim imenom Telesnovzgojni karton (danes Športnovzgojni karton) začeli izvajati leta 1981, je skrajni čas, da smo vsi odrasli ob moralnem in etičnem tudi gibalni vzor mlajšim generacijam. Naj nas mlajši vidijo vaditi doma, na dvorišču in med sprehodi. Bodimo zgled in jim poklonimo to koristno in življenjsko pomembno doto. Z zgledom jim poklonimo vse, kar je najboljšega v nas.
-
Pletenine so brezčasne in nepogrešljive v hladnih dneh, lahko jih nosimo v kombinaciji z drugo vrsto oblačil ali pa samostojno. Tokrat bomo podrobneje pogledali ponudbo jopic in telovnikov. Zadnji so ponovno v modi, a na trgovskih policah jih nisem zasledila prav veliko. Morda pa je zdaj pravi čas, da se lotimo izdelave volnenega brezrokavnika in si tako krajšamo dolge zimske večere.
Moške jope se zapenjajo z zadrgo. Če vas rado zebe, vas bo navdušil model, ki je nekoliko debelejši in spleten iz rebrastega pletiva v sivi barvi. Zadrga se odpira tudi od spodaj navzgor, kar je nadvse praktično. Jopa se bo lepo podala k različnim barvnim odtenkom hlač, sploh pa k modnemu rebrastemu žametu.
-
Vsako leto izgubimo mnogo preveč življenj zaradi bolezni srca in ožilja, opozarjajo zdravniki. Opozorila velja jemati resno, predvsem zato, ker lahko sami veliko prispevamo k odpravljanju vzrokov za obolenje. Na primer tako, da preverjamo svojo raven krvnih maščob, zlasti holesterola in trigliceridov, in pazimo, da ne presežejo meje, ki poveča tveganje za zdravje.
Maščobe imajo sicer pomembno vlogo v našem telesu: trigliceridi skladiščijo neporabljene kalorije in organizmu zagotavljajo energijo, holesterol pa telo potrebuje za tvorbo spolnih hormonov, vitamina D in hormonov nadledvične žleze. Prav tako brez holesterola ne moremo proizvajati žolča, ki je nujen za prebavo maščob v hrani in vsrkavanje vitaminov D, E, A in K iz hrane. Povišane ravni trigliceridov in holesterola (zlasti LDL, torej t. i. slabega holesterola) pa so znak kopičenja maščobnih snovi, ki prikrito in dolgoročno uničujejo naš žilni...
-
Kako hitro se lahko vse spremeni, a temeljne vrednote ostanejo. Tako sem razmišljala, ko sem si nadela masko in stopila na kratko krožno pot okrog domovanja, da bi razgibala noge in misli. Nisem srečevala ljudi, le maske, ki so hodile mimo na primerni razdalji. Pa sem pomislila, kako je bilo pretekla leta, ko smo se srečevali in poveselili, tudi za bogato pogrnjeno božično mizo, okrog katere se je zbrala vsa družina, vsi otroci, zeta, snaha in vnuki. Bilo naj nas bi osemnajst, a za letošnji božič bova bržkone sama.
-
Antibiotike jemljimo previdno
Napačna ali nepravilna uporaba antibiotikov lahko povzroči, da postanejo bakterije odporne proti prihodnjim zdravljenjem. Slovenija je po nizki uporabi antibiotikov v zgornji tretjini med evropskimi državami, še vedno pa jih prepogosto predpisujejo starejšim od 65 let. Pogosto jih jemljemo za zdravljenje virusnih okužb, proti katerim antibiotiki niso učinkoviti. Zlasti kronične bolnike, ki jemljejo več zdravil hkrati, zdravniki opozarjajo, naj antibiotike jemljejo premišljeno, strokovno in po navodilih zdravnika. Njihova učinkovitost se namreč zmanjša, če bolnik izpušča posamezne odmerke ali prehitro opusti jemanje zdravila. Neporabljenih tablet ne zavržemo med gospodinjske odpadke, jih ne hranimo za prihodnje obolenje ali jih celo damo drugim osebam, ampak jih odnesemo v lekarno.
So tudi druge bolezni, ne le koronavirus
Družinski zdravniki in specialisti ugotavljajo, da je epidemija covida-19 prekinila številne preventivne dejavnosti, predvsem pa bolnikom otežila dostop do zdravstvene oskrbe, kar lahko poslabša stanje njihovih bolezni.
Veliko bolnikov je strah okužbe s koronavirusom, zato odlašajo s pregledi ali pa ne pridejo na pregled tistega dne, ko so bili naročeni. Tako je na primer s sladkornimi bolniki. Po rezultatih raziskave Mednarodne zveze diabetikov v Evropi (IDF Europe) 65 odstotkov sladkornih bolnikov skrbi nevarnost okužbe z novim koronavirusom, skoraj polovica pa je zaskrbljena zaradi morebitne slabše dostopnosti do zdravil in medicinskih pripomočkov. Več kot 80 odstotkov bolnikov pogreša obisk pri zdravniku.
-
Dobro počutjenovember '20Ljudje Starejši
Naše telesne sposobnosti se z leti spreminjajo, z redno telesno dejavnostjo in ustrezno masažo pa lahko nekatere procese staranja upočasnimo, ohranimo samostojnost in odpravimo bolečine.
Pri starejših se pojavlja postopno poslabšanje fizioloških funkcij organizma, kar je mogoče izboljšati z redno in načrtovano telesno dejavnostjo, zdravim načinom življenja in zdravo prehrano. «Telesna dejavnost starejših ima dve glavni koristi. Prva je ohranjanje samostojnosti, ki je posledica preprečevanja oziroma zmanjšanja številnih bolezni, druga pa sta odpravljanje bolečin in preprečevanje padcev, kjer so še posebej pomembne vadbe za moč, gibljivost in ravnotežje. Masaža je odličen dodatek k naštetemu, spodbuja prekrvavitev, sprošča mišične napetosti, ohranja zdravje in imunski sistem, lajša obstoječe bolečine v mišicah ter omogoča hitrejšo regeneracijo po telesni dejavnosti,« pravi Ivana Kamnikar, trenerka gimnastike in nekdanja vrhunska telovadka, ki se posveča izobraževanju in usposabljanju na področju športa in rekreacije.
Kako olajšati slovo od življenja?
Hudo bolnim in umirajočim je najbolj žal, da so se preveč posvečali materialnemu in premalo odnosom, ugotavlja obsmrtna spremljevalka, bolnišnični duhovnik pa, kako zelo jih pomirjata dotik in tiha molitev; pomoč in oporo pogosto potrebujejo tudi svojci, včasih še bolj kot bolniki.
Socialna delavka Marijana Hribar z Jesenic je ob osebni izkušnji z neozdravljivo bolno mamo spoznala, da je v tem posebnem obdobju, ko se življenje neizogibno poslavlja, tako za umirajočega kot za njegove bližnje pomembna opora umirjenih, sočutnih, razumevajočih in iskrenih ljudi. Takrat se je odločila, da bo postala obsmrtna spremljevalka ali end od life (EOL) doula. Za zdaj je v Sloveniji edina s tem certifikatom, dobila ga je po opravljenem izobraževanju na daljavo v Avstraliji, vendar poudarja, da je pri nas kar nekaj prostovoljcev, zdravnikov in sester ter drugih, ki so prav tako v oporo umirajočim in svojcem.
