H golažu navadno ponudimo polento ali testenine, k ribi riž, če že ne krompirja. A svet prilog je bogat, zato poglejmo, katere še lahko ponudimo tako ob enostavnih kot nekoliko bolj posebnih srečanjih za domačo mizo.

Priloga je dodatek h glavni jedi, nemalokrat je tisti del obroka, ki nas najbolj nasiti. Na krožniku ali v obroku naj po pravilih ne zajema več kot tretjino, drugi dve tretjini sta zelenjava in meso (ali zamenjave, na primer ribe, stročnice, jajca). Gre torej za jedi iz žit, pretežno za močnate jedi. Na srečo so moka in žita odličen material in nam omogočajo več kot dovolj ustvarjalnega nemira, da so obroki pestri, vedno drugačni.

Ustvarjalnica – november

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Stenska ura z izvirno mozaično preobleko

Okrogla stenska ura s premerom 33 centimetrov je bila ena tistih, ki jih imajo v trgovinah pod oznako »ugodna cena«. Na njej je bil motiv, ki mi ni bil všeč, zato sem ga prekrila z belo barvo in uri nadela novo izvirno mozaično preobleko. Najprej sem narisala spiralasti vzorec, nanj pa s silikonskim lepilom nalepila tako tanke koščke barvitih stekelc, da lahko urini kazalci še nemoteno krožijo po svoji poti. Barvasto steklo kupite v kosih, jih razbijete na manjše koščke in jih pred uporabo obdelate s finim brusnim papirjem ali pa jih po meri odrežete z nožem za steklo. Na koncu uporabite še fugirno maso in …

Ob širitvi vseh mogočih »resnic« o virusu SARS-CoV-2 in smrtonosni bolezni, ki je popolnoma spremenila naše življenje, je Svetovna zdravstvena organizacija ponovno izdala priporočila o postopkih, ki nas ščitijo pred okužbo. Mnogi ljudje imajo odpor do cepljenja, ki se je do zdaj izkazalo kot edino učinkovito orožje proti koronavirusni bolezni. Zato jih velja nenehno opozarjati na preproste načine zaščite pred okužbo.

Virusi ne morejo potovati po radijskih valovih/mobilnih omrežjih. Virus je razširjen v mnogih državah, ki nimajo mobilnega omrežja 5G. Širi se kapljično, ko okužen človek kašlja, kiha ali govori. Okužimo se lahko, če se dotikamo okuženih površin in nato svojih oči, ust ali nosu.

Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja 10. oktobra so strokovnjaki vnovič poudarili, da se je treba več pogovarjati o duševnem zdravju in ob težavah poiskati strokovno pomoč. Zlasti pogosta je depresija, za katero zboli dvakrat več žensk kot moških, ima jo šest odstotkov ljudi, starejših od 60 let.

Težave ljudi, ki se spopadajo z duševnimi motnjami, je pandemija koronavirusa še poglobila. »Raziskave po vsem svetu ugotavljajo povečanje simptomov depresije in anksioznosti pri ženskah, mlajši populaciji, ljudeh, ki so se zaradi duševnih težav že zdravili, ljudeh s spremembo zaposlitvenega statusa ter ljudeh z nižjim socialno-ekonomskim statusom,« je na tiskovni konferenci z naslovom Duševno zdravje v neenakopravnem svetu povedala psihiatrinja asist. dr. Polona Rus Prelog, vodja Enote za gerontopsihiatrijo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.

Torbica zagotovo ni samo modni dodatek, čeprav pri njihovem oblikovanju čutimo vpliv modnih zapovedi. Vsekakor pa nam več pomenita njena praktičnost in vsestranska uporabnost.

 V jesensko-zimski barvni lestvici boste našli vse klasične barvne odtenke od črne, rjave, barve kamelje dlake, olivno zelene do rdeče, ki je nekako postala že prava klasika med dodatki. Posebnost letošnje sezone so torbice, izdelane iz tekstila, z vzorci logotipov podjetij, ki torbice izdelujejo. Vzorci delujejo nevpadljivo in elegantno. Več je torbic oglatih oblik, čeprav se najdejo tudi mehkejše linije, ki se lažje prilagajajo vsebini. Oblika torbice naj bi sledila vaši obliki postave, na primer, če je vaša postava bolj zaobljena, izberite torbico mehkejših oblik. Veliko bolj praktične so tiste z daljšimi ročaji ali pasom, ki si jih lahko namestimo čez ramo. 

Naše telo nenehno napadajo vsiljivci (virusi, bakterije ...) in mora nanje takoj in sproti odgovarjati. Od dobre organizacije in sinergičnega delovanja obrambnega sistema je odvisno, ali bo telo v spopadu z vsiljivci iz boja izšlo kot zmagovalec ali poraženec. Pa naj gre za prehlad, gripo ali raka. Pomembno je uživati raznovrstne, polnovredne in uravnotežene obroke hrane.

 Za dobro delovanje imunskega sistema je nujno usklajeno delovanje več organov in tkiv: bezgavk, limfnih žil, vranice, kostnega mozga, priželjca (timusa), mandeljnov ter skupkov imunskih celic v sluznici dihal in črevesnih celicah. Usklajevalec delovanja imunskega sistema je žleza priželjc ali timus, ki izloča hormon timulin; ta spodbuja rast celic T, ki v telesu napadajo vsiljivce. Priželjc se s staranjem krči in izgublja moč. Zato telo najprej potrebuje cink, ki spodbuja delovanje priželjca.

»Ko nas mučijo bolečine v hrbtenici (v vratu ali hrbtu), lahko sami naredimo veliko, da jih omilimo ali celo preprečimo,« pravi Sonia Valentina Tomazin, fiziatrinja, ki v Argentini slovi po svojem celostnem pristopu k zdravljenju bolečin v hrbtenici. Pri Založbi Vida je zdaj tudi v Sloveniji izdala knjigo z naslovom Adijo, bolečine v hrbtu.

Telesna drža je odsev našega odnosa do življenja in dobra drža je umetnost, ki jo izpopolnjujemo vse življenje. Tudi mentalne obremenitve lahko povzročijo kostno-mišične bolečine. Osho je dejal: Če telo boli, duša trpi, če duša trpi, telo boli. Sonia Valentina Tomazin pravi, da se večina poškodb ne zgodi čez noč, ampak se nabirajo kot kaplja na kapljo. Zato je pomembno, da se naučimo, kakšna telesna drža škoduje hrbtenici, da jo lahko popravimo in preprečimo poškodbe. Zelo pomembno je, da se naučimo poslušati svoje telo in biti pozorni na bolečine, utrujenost, mravljince v roki, brezvoljnost, širjenje bolečine … Potem moramo ugotoviti vzrok le-teh in spremeniti položaj.

Že desetletja je znano, da je vitamin D učinkovina z močnim vplivom na imunski sistem. Pomemben je za normalno delovanje človeškega telesa, njegovo pomanjkanje pa ima lahko številne negativne posledice. Zdaj je pravi čas za njegovo nadomeščanje. 

Vitamin D aktivira zlasti vrojeni imunski sistem, z aktivacijo prepisa genov za beljakovine za normalno delovanje makrofagov in celic ubijalk. Ima pa tudi velik vpliv na pridobljeni ali humoralni imunski sistem, katerega osrednje celice so B-limfociti, s tvorbo protiteles, na razvoj katerih vpliva tudi cepljenje. Zdaj so v grški študiji dokazali, da imajo posamezniki, ki so cepljeni zoper covid-19 in imajo dobre ravni serumskega vitamina D, višje ravni zaščitnih protiteles, kar je bilo pred leti že dokazano ob cepljenju zoper gripo. Iz različnih študij je že vrsto let znano, da normalni nivoji vitamina D zmanjšajo pojavnost okužb in omogočajo blažji potek virusnih respiratornih okužb in tudi drugih okužb.

Kronične bolečine pestijo veliko večino starejšega prebivalstva, z njimi pa se vedno bolj srečujejo tudi mlajše generacije. Bolezni, kot so revmatizem, artritis, fibromialgija, osteoartritis, nam otežujejo življenje, zaradi njih smo utrujeni, brez energije, posledično pa se zaradi nedejavnosti bolečine le še poslabšajo. Kronične bolečine močno vplivajo na kakovost življenja.

Bolečina je opozorilni znak, ki sporoča, da je v telesu nekaj narobe in da je treba ukrepati, zato je prav, da telesu prisluhnemo in ukrepamo. Proti bolečini si lahko pomagamo tudi sami, v nekaterih primerih jih delno omilimo ali pa popolnoma odpravimo. Veliko je odvisno od nas samih.