-
Strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije ugotavljajo, da se med ljudmi širijo napačne in škodljive informacije o virusu SARS-Cov-2 in bolezni, ki jo povzroča. Zato so na spletu objavili vrsto svaril pred napačnimi informacijami.
Novi koronavirus ne more potovati po radijskih valovih oziroma mobilnih mrežah. Širi se tudi v deželah, kjer te tehnologije nimajo. Virus se širi predvsem kapljično, če okužena oseba kašlja, kiha ali govori. Ljudje se lahko okužijo tudi, če se dotikajo okuženih površin in nato svojih ust, nosu ali oči.
-
Izkoristite spomladansko vreme in se odpravite na pohod pod vodstvom Janeza Alberta, izkušenega vodnika z licenco Planinske zveze Slovenije, seveda ob upoštevanju ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe z novim koronavirusom.
- Na Krim (1107 m) se lahko odpravite v nedeljo, 11. aprila 2021. Zbirno mesto je ob 7.30 na postajališču LPP Konzorcij na Slovenski cesti 29 v Ljubljani. Z avtobusom št. 19B se boste odpeljali do vasi Jezero, od tam pa po označeni poti krenili na Krim. Zmerne hoje bo za približno štiri ure.
-
Dobrodošlo zdravljenje doma
Slovenskim bolnikom so v večini dostopna vsa sodobna biološka zdravila. So varna in učinkovita, še posebej pa lajšajo življenje kroničnih bolnikov, ker si jih lahko sami aplicirajo doma. Kot so poudarili na novinarski konferenci o prihodnosti biološkega zdravljenja, imajo s takimi terapijami dobre izkušnje bolniki z revmatičnimi obolenji, multiplo sklerozo in migreno.
Možnost, da si lahko sami vbrizgajo zdravilo, in to na daljše obdobje, številni bolniki sprejmejo z navdušenjem. Na ta način si prihranijo marsikatero pot do ambulante (nekateri morajo po odmerek zdravila vsak mesec ali celo na dva tedna) in tako tudi stroške. Zdravljenje je preprostejše s peresniki, ki vsebujejo že pripravljeno zdravilo, a se bolniki hitro naučijo pravilno aplicirati zdravilo tudi z injekcijami. Tako mnogi bolniki pridejo v ambulanto le na reden kontrolni pregled, v vmesnem času pa so z medicinsko sestro ali zdravnikom v stiku po telefonu ali elektronski pošti, občasno tudi videokonferenci. Bolnikom z migreno je že nekaj časa na voljo program Telemigrena, na Oddelku za nevrološke bolezni UKC Maribor pa že več kot pet let uporabljajo »MS-telefon«, po katerem bolniki z multiplo sklerozo hitro dobijo odgovore na svoja vprašanja.
Potrebujemo z leti več ali manj hrane?
Splošno prepričanje je, da v starejšem obdobju življenja ljudje potrebujejo manj hrane. Količinsko to morda velja, vsebinsko pa nikakor. Kdor ne dela nič, kar je dandanašnji najbrž že redkost, porabi manj določene hrane, kot tisti starejši, ki je fizično in psihično aktiven. Pa naj gre za takega, ki »brklja« okrog hiše ali na vrtu in njivi, ali tistega, ki vsak dan telovadi, hodi v hribe ali piše spomine in podobno.
Nekateri znanstveniki so prepričani, da je osnovni vzrok za staranje vgrajen v DNK, genetsko strukturo celic. Ameriški raziskovalci so po drugi strani prepričani, da se oksidativne poškodbe DNK z leti kopičijo, kar se kaže kot mutacije DNK in staranje. To pomeni, da z antioksidanti vse težje ovirajo napade prostih radikalov, ti pa povzročajo vedno več škode. Ugotovili so tudi, da je mogoče staranje do določene mere upočasniti s povečanim vnosom naravnih antioksidantov.
Težave s suhimi očmi pogosto podcenjene
Suhe oči so čedalje pogostejša motnja in so odraz staranja prebivalstva, današnjega načina življenja in v nekaterih primerih posledica raznih bolezni. Po 40. letu starosti ima več kot 25 odstotkov ljudi vsaj občasno suhe oči.
Težave s suhimi očmi so pogosto podcenjene ali ostajajo neprepoznane, po drugi strani pa bistveno vplivajo na kakovost življenja. Simptomi in znaki suhega očesa so predvsem skeleč, pekoč ali praskajoč občutek v očeh, občutek tujka, povečana vzdraženost oči ob srečanju z dimom ali vetrom, utrujenost oči že po krajšem branju, občutljivost za svetlobo, žilav izloček in moten vid, ki se poslabša ob koncu dneva, pri gledanju televizije ali ob dolgotrajnejšem gledanju na bližino, ob dolgotrajnem delu z računalnikom in ob nočni vožnji avtomobila.
-
Glivice morate začeti uničevati takoj, ko jih opazite. Razkužiti pa morate tudi obutev. Zakaj se glivice sploh pojavijo? Navadno se pojavijo zaradi ponavljajočih se mikropoškodb na prstih, dolgotrajnih športnih aktivnosti, jemanja določenih zdravil, ki zmanjšujejo imunski odziv, pa tudi zaradi težkih poškodb in bolezni. Prav tako na pojav glivic in njihovo povečanje vplivajo tudi tesna in nekakovostna obutev, še posebno takšna, v kateri koža ne diha, in zanemarjeni ali narobe striženi nohti.
Ko glivice prizadenejo noht, najprej na njem zaznamo rumeno ali belo liso ali pa noht enostavno začne pokati oziroma se cepiti na konicah, v kasnejši fazi spreminja barvo od rumene do črne, na koncu pa lahko celo popolnoma odstopi ali pa se spremeni v debel, trd in črn noht. Na koži se navadno sočasno pojavijo srbenje, rdečina, luščenje kože in tudi debeljenje kože.
O možganih vemo zelo veliko, a še ne dovolj
Prof. dr. Zvezdan Pirtošek je zdravnik nevrolog, predavatelj, prodoren mislec, človekoljub in eden najboljših poznavalcev alzheimerjeve demence in parkinsove bolezni pri nas. Je tudi plodovit pisec, avtor in soavtor mnogih strokovnih del ter poljudnih člankov. Prizadeva si za odpravo stigme in boljše ozaveščanje širše javnosti o teh hudih nevrodegenerativnih boleznih.
Kaj se vam zdi najprivlačnejše pri raziskovanju možganov?
Ta tematika me je zanimala že od mladosti naprej, še zlasti pa med študijem na fakulteti. Možgani so namreč tisti organ, s katerim se sprašujemo tudi o samem sebi in vesolju. V antični Grčiji, zibelki evropske civilizacije, se misleci niso mogli odločiti, kje je sedež intelekta in čustev – v srcu ali možganih. Največji starogrški filozof Aristotel je na primer menil, da so možgani nepomemben organ, ki ohlaja kri. Zdravnik Hipokrat pa je trdil, da so center naših čustev, misli, bolečin ipd.; povezal jih je tudi z nekaterimi boleznimi, na primer z epilepsijo.
-
Če bi morali letne čase opredeliti z barvami, potem bi lahko rekli, da je prevladujoča barva pomladi zelena. Kar želimo si, da bi jo lahko prenesli na krožnik in jo dopolnili z rumeno, ki ji sledi. To nas spomni na rumene regratove cvetove na zeleni preprogi narave.
Regrat (Taraxacum officinale F. Weber ex Wiggers) spomladi ne zraste zaman med prvimi. Ljudska imena zanj so farška plata, rumena reva, števnica, jajčar, lederče, mlečec, mlečje, smolika, smočička, pljuščanec, pljuščankovina, otavčič, žehtelnica, žetelnica, žetejna, žoltenje, žoltenica, regvat, regrad, virgrat in vergrat.
Bolj zdrava živila slovenskih proizvajalcev
Inštitut za nutricionistiko je že sedmo leto zapored izbral inovativna živila, ki imajo bolj ugodno prehransko sestavo, torej vsebujejo manj soli, sladkorjev in nasičenih maščob ter več prehranskih vlaknin, sadja in zelenjave. Osem izdelkov, ki so v svojih kategorijah izstopala, bo lahko nosilo nalepko »inovativno živilo 2021«.
Nagrade so prejeli Engrotuš v sodelovanju z Ano Roš in Pekarno Geršak za pirin kruh z drožmi, kmetija Kukenberger v sodelovanju s kmetijo Kastelic za ekološki jogurt domače jabolko in Ljubljanske mlekarne za sadni skutici Mu Muki borovnica in malina. Mercator IP je prejel nagrado za izdelke iz linije Minute, in sicer za izdelke iz bulgurja, kamuta in črnega riža z zelenjavo, Žito pa za linijo brezglutenskih kruhov Be free. Med pijačami je Malinca v sodelovanju s podjetjem BeLife prejela nagrado za brezalkoholno pijačo kombuča z okusom maline. Proizvajalce je inštitut posebej povabil k razvoju polnozrnatih izdelkov, nagrado je prejel Spar Slovenija za polnozrnati kruh. Izobraževalni center Piramida Maribor pa je prejel posebno nagrado za inovativnost izdelkov iz študentskih programov za pirin polnozrnati kruh z manj soli.
Obvarujmo se pred pnevmokokno okužbo
Pnevmokok (Streptococcus pneumoniae) je bakterija, ki je lahko pri zdravih posameznikih del normalne flore zgornjih dihalnih poti (predvsem nosne in žrelne sluznice). Ob pojavu določenega dejavnika tveganja pa lahko postane razmnoževanje bakterije bolj invazivno, kar se kaže z razvojem različnih bolezni.
Pnevmokoki najpogosteje povzročijo vnetje srednjega ušesa in obnosnih votlin, lahko pa se okužba razvije tudi v mnogo nevarnejše bolezni, kot so pnevmokokna pljučnica, sepsa (razsoj bakterije in njenih toksinov po krvi) in meningitis (vnetje možganskih ovojnic), ki se lahko končajo tudi s smrtjo.
