-
Prve tri vaje podpirajo vsako vadbo kot trije močni stebri. Ogrevanje, gibljivost in moč so sestavine vsake dobre vadbe, ki jih je glede na izkušnje dobro upoštevati. In če ob vsem spoštujemo še star slovenski pregovor, ki pravi, kjer je volja, tam je pot, boste vsi zdravi, ki ste se lotili treniranja stoje na glavi, več kot zadovoljni. Preden pa začnete, obvezno ponovite vse vaje iz prejšnje številke.
Po ponovljenih vajah, ki jih naredite kar se da pozorno, nadaljujte vadbo s pretegovanjem (slika 1). Le-to naj bo v začetku počasno, izjemno nežno in usmerjeno v vse smeri: navzgor, navzdol, naprej, nazaj, desno in levo. Tudi glavo obračajte v smeri pretegovanja, saj s tem razgibate vratno hrbtenico. Zelo pomembno je, da ob pretegovanju dihate skozi nos. Po približno minuti se spočijte s stresanjem celega telesa. Drugo pretegovanje po vrsti nadaljujte hitreje in se po njem spet dobro pretegnite. Tretje pretegovanje pa naj bo močno. To pomeni, da med pretegovanjem začutite vse napete mišice. Tudi komolce in kolena čim bolj iztegnite.
Presejalni programi lahko rešijo življenje
Pri nas obstajajo trije državni presejalni programi za zgodnje odkrivanje raka – ZORA, DORA in SVIT. Zdravniki si želijo, da bi se na vabilo odzvalo še večje število ljudi.
Večkrat sem že slišala koga reči, da je vabilo k sodelovanju v programih ZORA, DORA oziroma SVIT zavrgel, saj se boji slabih izvidov. Kako nelogično in kratkovidno! Preventivni presejalni programi so namenjeni ravno zgodnjemu odkrivanju sprememb, nevarnih za zdravje, in uvedbi zdravljenja. Ne pozabimo, da se verjetnost, da bomo zboleli za rakom, veča s starostjo.
-
Približno 9000 ljudi se pri nas spopada s parkinsonovo boleznijo in drugimi parkinsonizmi, saj je za alzheimerjevo boleznijo druga najpogostejša nevrološka motnja. Pojavlja se po 60. letu starosti, pri moških pogosteje kot pri ženskah. Zaradi staranja prebivalstva bo bolnikov vse več, že zdaj pa nimajo vsi enake zdravstvene obravnave, prav tako nimajo zagotovljene obnovitvene rehabilitacije, so na skupni novinarski konferenci poudarili bolniki in nevrologi.
Parkinsonova bolezen pri vsakem bolniku poteka drugače, značilno pa je, da je kronična in neozdravljiva bolezen, da se stanje počasi slabša in večina bolnikov ima sčasoma tako hude motorične težave, da ne morejo samostojno živeti. Veliko bolnikov obišče nevrologa ravno zaradi težav pri gibanju, kot so upočasnjena hoja, težave z ravnotežjem, »vlečenje« ene noge, okorelost, mrtvičenje po eni strani telesa in tresenje, ki je morda najbolj značilen simptom. Vendar pa se bolezen začne že vrsto let prej, in sicer z manj značilnimi znaki. Pogost je nemiren spanec, ko bolnik med spanjem kriči in brca ali tolče z rokami okoli sebe. Pojavijo se spremembe v vedenju in razpoloženju, tesnoba, depresija, zaprtost, motnje pri uriniranju, erektilne motnje, omotice, bolečine v okončinah ali sklepih, izguba voha.
Orehi in lešniki za izvrstno počutje
Mnogokrat sem že rekla, da bi morali biti ljudje bolj hvaležni naravi, kot smo, saj vse, kar v njej raste, dozori ravno ob pravem času in z določenim namenom. Zgleden primer te trditve so orehi in lešniki, plodovi jeseni, močno zavarovani s trdo lupino, da zlahka preživijo mraz, sneg in mokroto.
Potrjeni viri govorijo, da so v Sredozemlju poznali in uživali lešnike že pred sedem tisoč leti, nekoliko manj pa orehe, kajti pisni viri jih uvrščajo štiri tisoč let nazaj. In če se vrnem v mladost, so bili za nas, otroke, orehi in lešniki poslastica in morda smo jih več potolkli in sproti pojedli kot pa zbrali v skledi za mamino potico. Enake spomine ima bržkone večina izmed nas.
Vitamin D izboljša tudi odpornost
Zaradi sodobnega načina življenja premalo časa preživimo zunaj, da bi lahko s pomočjo sonca prejeli dovolj vitamina D. Še zlasti pozimi in spomladi ga primanjkuje kar štirim petinam prebivalcev Slovenije. Vitamin D vpliva na številne pomembne življenjske funkcije, najbolj znana je presnova kalcija in posledično gradnja kosti, izboljšuje pa tudi našo odpornost.
Spomladi in poleti je njegov glavni vir izpostavljenost soncu, a jeseni in pozimi te zaloge poidejo, zato ga je dobro nadomeščati, pravi predsednica Združenja endokrinologov Slovenije pri Slovenskem zdravniškem društvu prof. dr. Marija Pfeifer. Telo lahko samo proizvede vitamin D, saj se pod vplivom ultravijoličnih žarkov tvori v koži, zato ga imenujejo tudi sončni vitamin. Za naravno pridobivanje vitamina je najprimernejše sončenje od aprila do septembra med 10. in 16. uro, ko je sončna svetloba bogata z ultravijoličnimi žarki in potuje skozi ozračje čim bolj navpično. Zadostuje že 10 do 15 minut na dan tri dni v tednu in brez uporabe izdelkov z visokim zaščitnim faktorjem.
-
Zaščitni ukrepi učinkujejo le skupajZdravstveni strokovnjaki opozarjajo, da lahko kakršnokoli omalovaževanje resnosti okužb s covidom-19 ali zavajanje, da virusa sploh ni, povzroči veliko težav ali celo pripelje do epidemije neobvladljivih razsežnosti. Kako se bo virus dejansko širil, namreč nihče ne more napovedati.
V jesensko-zimskih mesecih je še več virusnih okužb zaradi zadrževanja ljudi v zaprtih prostorih in zaradi hladnega ter vlažnega vremena. Zato je pomembno, da vsak posameznik dosledno upošteva zaščitne ukrepe, kot so nošenje zaščitnih mask, razkuževanje rok ter ohranjanje fizične razdalje, saj bomo le tako omejili širjenje koronavirusa. Ne vemo natančno, kakšne so dolgoročne posledice okužbe, zato velja biti previden. Kot kažejo prve raziskave, so med tistimi, ki so že preboleli koronavirusno bolezen, pogostejše okvare srčne mišice, več je tromboz in posledično možganskih kapi, značilne so tudi hujše okvare pljuč. Nobeden od teh ukrepov sicer ni stoodstotno učinkovit, skupaj pa delujejo, poleg tega pa preprečujejo tudi širjenje drugih virusnih bolezni, prehladnih obolenj, gripe ali na primer driske pri otrocih.
-
Po podatkih Registra raka RS že od marca upada število na novo postavljenih diagnoz ter napotnic za onkološko obravnavo. Žal ne zaradi tega, ker bi ljudje manj obolevali, pač pa marsikateri niso iskali zdravniške pomoči zaradi strahu pred okužbo ali pa niso mogli priti do ustreznega specialista.
Zaradi ukrepov za preprečevanje okužb z novim koronavirusom je kar nekaj zdravstvenih storitev slabše dostopnih. Na ministrstvu za zdravje pojasnjujejo, da so zdravstvene ustanove izredno obremenjene zaradi spremenjenega načina dela, »saj morajo zagotavljati varno obravnavo za zaposlene in bolnike«. V praksi to pomeni, da se morajo bolniki – tudi tisti z nujnim stanjem – predhodno naročiti, opraviti test na covid-19 in počakati na rezultat testa (tudi če traja kakšen dan), šele nato se nadaljuje zdravstvena obravnava.
-
Motnje v delovanju ščitnice nimajo starostne omejitve, doletijo nas lahko kadar koli. Po 60. letu jih ima četrtina do tretjina žensk. Hipotiroza, zmanjšano delovanje ščitnice, je pri starejših celo pogostejša kot pri preostalem prebivalstvu. Medtem ko so nekateri simptomi motenj delovanja ščitnice pri starejših ljudeh podobni kot pri mlajših, so drugi lahko manj očitni in jih zlahka zamenjamo z boleznimi prebavil, srca ali živčnega sistema.
Ščitnica je majhna, a pomembna žleza z notranjim izločanjem, je metuljaste oblike in v predelu vratu pred sapnikom. Hormoni, ki jih tvori, so ključni za rast, razvoj in presnovo. Pravzaprav vplivajo na delovanje celotnega telesa – na dihanje, utripanje srca, delovanje živčevja, telesno težo, mišično moč, menstruacijski cikel, telesno temperaturo, ravni holesterola in še marsikaj drugega.
-
Vsakomur se zgodi, da pozabi to ali ono, da spregleda nekoga, ki ga je poznal iz šolskih dni, in podobno. Toda ni vsako pozabljanje tisto, ki bi nas moralo skrbeti. Velikokrat namreč mešamo pozabljanje s površnostjo, ki je temeljni vzrok, da si nekoga ali nečesa niti ne zapomnimo, in potem se ga tudi ne moremo spomniti, mar ne? Skrb vzbujajoče stanje je takrat, ko se nečesa ne moremo spomniti, pa čeprav »vrtamo in vrtamo« po možganih.
Spomnim se, kako nam je na začetku študija profesor mikrobiologije dr. Aleksander Konjajev govoril o vlogi prehrane za naše telo in nas opozoril, naj bomo pozorni na pozabljanje, ker se tedaj »zagotovo nekaj dogaja z našim telesom«. Poudaril je, da moramo takoj ukrepati in popraviti poškodbe v možganih. Danes vem, da je imel prav, kajti možgani so najbolj zapleten organ, središče za mišljenje, govor, čustva in osrednje nadzorno središče telesa. Sposobni so opravljati več zapletenih nalog skupaj. Možgani so tudi največji porabniki hranil, lačni so noč in dan. Vsako sekundo morajo imeti na voljo vse snovi, potrebne za življenje: aminokisline, maščobe, vitamine, minerale in sladkorje. Če primanjkuje samo ena od teh snovi, se začnejo težave, najprej pozabljanje. Sledijo pa razdražljivost, nemir, motnje spanca, pomanjkanje zbranosti in podobno. Ker koncentracije posameznih snovi v možganih nihajo, nihajo tudi naše razpoloženje, volja do dela in aktivnosti sploh.
-
Najpomembnejše je, da lahko prvi dve vaji delate sede na stolu ali nižji pručki. Prva vaja je namenjena tudi tistim s težavami s kolki in koleni. Zadnji dve pa sta namenjeni le zdravim in tistim, ki res redno vadite, saj me vse pogosteje sprašujete, ali se je še pred upokojitvijo in ob njej mogoče naučiti stati na glavi. S postopno in pravilno vadbo ter vztrajnostjo je mogoče.
Vedno pa upoštevajte dober občutek in se ne hvalite pred drugimi. Naj pojasnim: trening prikazanih predvaj za stojo na glavi zahteva mirno okolje, zbranost in predanost. Pravzaprav velja to za katero koli vadbo, saj le tako dosežete njene najboljše učinke.
