Praznovanja ob veliki noči so bila vedno povezana s tradicijo. Velika noč je imela za vsakogar svoje sporočilo, nekomu je bila le navada, drugim nekaj veliko globljega. Prepričana sem, da se bo letošnja velika noč še prav posebej dotaknila vsakogar. Vsakdo bo nekaj pogrešal. Če drugega ne, prav gotovo druženje.

Priprave me spominjajo na praznovanje velike noči pri nas doma v mojem otroštvu. Nismo imeli veliko: za žegen majhno šunko iz plečeta, kruh, hren in pirhe, za kosilo pa juho z rezanci, skromno pečenko, krompir, regratovo solato in potico iz prepraženih drobtinic in čokoladnega prahu. Vedeli smo, da smo revni, zato nas je mama bodrila: »Vse bo dobro!« Oče pa je rad dodal: »Tisti Bog, ki je preizkušnjo poslal, jo bo tudi vzel.« A nikoli ni pozabil dodati, da si moramo najprej sami pomagati. Mama je imela navado reči: ko si v preizkušnji, mora v kuhinji nekaj zadišati. Vem, da je imela prav, saj prav tri vonjave, ki se skrivajo v goveji juhi z rezanci, pečenki s krompirjem in potici, naredijo človeka močnejšega in srečnejšega. 

V preteklih tednih smo se navadili bolj zaostrene higiene rok. Poleg razkuževanja nam je bilo naročeno tudi pogostejše umivanje rok. To so osnovni ukrepi, ki lahko za sabo pustijo vidne posledice na naši koži. Agresivne čistilne sestavine v milih in visoka vsebnost alkohola v razkužilih uničujejo delovanje zaščitne funkcije kože, kar pa vodi v večjo dovzetnost za okužbe in izsušitev kože.

Kdaj smo bolj dovzetni za okužbe in izsušitev kože? Zdrava koža ima več funkcij, med drugimi tudi zaščito pred izgubo vode ter vdorom mikroorganizmov. Veliko vlogo pred izhlapevanjem vode iz kože ima rožena plast oziroma stratum corneum. Ta je sestavljena iz korneocitov (mrtvih celic), ki so obdani z lipidi, pomanjkanje le-teh pa se kaže s povečano izgubo vode. Te barierne okvare pripeljejo do suhe in hrapave kože. Premajhna vsebnost lipidov vodi tudi v pretirano luščenje kože, ki je sicer v zdravi koži uravnovešeno in preprečuje, da bi se mikroorganizmi razširili do spodnjih celičnih plasti. Pred vdorom patogenih bakterij in virusov pa ima veliko vlogo tudi kisel hidrolipidni plašč. Le-ta omogoča kisel pH kože (pH = 5,5), ki je neugoden za razmnoževanje tovrstnih mikroorganizmov.  

Večina sveta se zadnje mesece intenzivno ukvarja s tem, kako zajeziti širjenje novega koronavirusa ali ga vsaj upočasniti do te mere, da bo obolele v pandemiji zmoglo obvladati zdravstveno osebje. Osvežimo vedenje o tem, kaj je novi koronavirus in kaj storiti, da ne zbolimo.

Koronavirusi kot skupina virusov niso novi. So skupina virusov, ki povzročajo bolezni pri živalih in ljudeh. Najpogosteje jih srečujemo v obliki sezonskih prehladov. Različne vrste povzročajo od povsem blagih težav pa vse do bolezni z veliko smrtnostjo, kot je sars, ki je razsajal predvsem po Aziji v letih 2002 in 2003. Novi koronavirus, ki so ga kasneje poimenovali SARS-CoV-2, so odkrili konec leta 2019 na Kitajskem v mestu Vuhan, potem ko so opazili povečano število obolelih za pljučnico.

Slovenija je po stopnji zaposlenosti žensk v vrhu med državami Evropske unije, takoj za Švedsko. Hkrati pa so Slovenke izredno obremenjene s tako imenovanim skrbstvenim delom, torej z nego najmlajših in/ali najstarejših družinskih članov, so poudarile govornice na posvetu o dolgotrajni oskrbi, ki so ga ob prazniku žensk pripravili pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).

Kar precej let javnega opozarjanja je bilo potrebno na to, da ima revščina starejših v veliki meri ženski obraz. Tudi dolgotrajna oskrba ga ima. To je pomembno zato, ker nereševanje problema dolgotrajne oskrbe poslabšuje položaj žensk in povečuje neenakost spolov, je poudarila dr. Majda Hrženjak z Mirovnega inštituta. Samo vsak četrti oskrbovanec je moški. V domovih za starejše je tri četrtine žensk, tudi uporabnic pomoči na domu je več kot dve tretjini. Ženske povprečno živijo pet let dlje kot moški in se z majhno pokojnino v starosti pogosto znajdejo v enočlanskem gospodinjstvu.

Osemdesetletnemu gospodu s kronično obstruktivno pljučnico je osebna zdravnica napisala napotnico za rehabilitacijo na kliniki za pljučne bolezni na Golniku. Tja so ga pripeljali z rešilnim avtomobilom. Po šestih urah čakanja mu je zdravnik dejal, da imajo premalo postelj in osebja ter da bo raje svoj čas in energijo namenil mlajšim bolnikom. Prevoz nazaj si je moral zagotoviti sam … 

Zgodba je resnična, a žal še zdaleč ni redka. Kot je pokazala raziskava o doživljanju starizma v slovenskih zdravstvenih ustanovah iz leta 2017, je več kot dve tretjini starejših od 65 let pri zdravstvenih obravnavi že kdaj občutilo diskriminacijo. Skoraj polovico so najbolj prizadele šale na račun starih ljudi. Slaba tretjina je občutila ignoranco zaradi starosti, le nekaj manj ljudi je imelo občutek, da jih niso vzeli resno. Pokroviteljski odnos je občutila četrtina vprašanih. Podatki so še posebej skrb vzbujajoči, če upoštevamo, da so starejši ljudje najpogostejši uporabniki zdravstvenih storitev, je poudaril Otto Gerdina z Zavoda OPRO, ki je pripravil razpravo o diskriminaciji v zdravstvu.

Izločanje urina in odvajanje blata sta ena izmed osnovnih fizioloških potreb, s katerimi izločimo odpadne in škodljive snovi iz telesa. Na oba procesa vplivajo prehrana, zaužita tekočina, gibanje, delovanje organov, nekatere bolezni, nekatera zdravila, psihološki dejavniki in čustvena stanja.

Na izločanje urina vpliva delovanje ledvic, ki imajo pomembno vlogo pri vzpostavljanju ravnovesja v telesu. Vzdržujejo volumen telesnih tekočin in krvni tlak, kislost telesa, omogočajo izločanje presnovnih produktov iz telesa in zadržujejo snovi, koristne za telo. Opazujemo količino izločenega urina, pretok urina, videz, vonj, primesi, pogostost izločanja in motnje v izločanju urina. Pri normalnem izločanju je uriniranje brez bolečin in v normalnem curku.

Tako kot se ob začetku zime oziramo naokrog, kdo vse se je že nalezel gripe in prehlada, se po pustu preštevajo tisti, katerih moto vsakokratnega jutra in dne je: »Ne da se mi …« Toda ali je nujno, da spomladi izgubimo energijo in ničesar več ne zmoremo? Ali lahko sami kaj naredimo, da bomo imeli kar največ energije? Seveda!

Sposobnost, da se lahko gibljemo, mislimo, čustvujemo, se učimo, slišimo, gledamo, govorimo in podobno, črpamo iz lastnega vira energije. Lahko bi rekli iz svojih akumulatorjev, ki se polnijo in praznijo. To so celice v našem telesu, ki naj bi jih bilo od 75 do 100 tisoč milijard in so temeljni gradbeni element telesa. Toda druga izmed temeljnih nalog celic je, da proizvajajo energijo, brez katere ni življenja.