Pravica vsakogar je, da ima v primeru končne odpovedi organov in drugih bolezni dostop do zdravljenja s presaditvijo. Prav tako ima vsakdo pravico, da se opredeli glede posmrtnega darovanja organov in tkiv za namen zdravljenja. Za opredelitev niste nikoli prestari, tudi za darovanje tkiv po smrti ne. Primernost posameznega organa ali tkiv za darovanje se vedno presoja posamično. 

V Sloveniji več kot 85 odstotkov prebivalcev načelno podpira darovanje organov, v nacionalnem registru pa je le pol odstotka opredeljenih oseb. Iz prakse in raziskovalnih izsledkov vemo, da je pot od načelne podpore do dejanske opredelitve dolga zaradi več razlogov. Življenjska (pre)izkušnja, film, knjiga, informacija, spodbuda, bolezen ali smrt bližnjega nas lahko napeljejo do razmisleka ali pogovora o darovanju organov po smrti za namen zdravljenja. Pogosto pa slišimo: »Ah, saj sem že prestar/-a za darovanje, nima smisla, da se opredelim.« To nikakor ne drži. V nacionalni register opredeljenih oseb se lahko vpiše vsak, ki je starejši od 15 let. Zgornje starostne omejitve ni.

Ko so se strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) odločili, da bo leto 2020 posvečeno medicinskim sestram in babicam, so poudarili družbeni pomen žensk in škodljivost podcenjevanja njihovega prispevka v skrbi za zdravje prebivalstva. Ženske so, odkar obstaja človeška družba, skrbele za zdravje družine, za dojenčke in majhne otroke, za bolnike, invalide in ostarele člane družinske in lokalne skupnosti. Angleški strokovnjaki so izračunali, da še danes za 97 odstotkov zdravstvenih težav v družini poskrbijo ženske. Strokovnjaki SZO pa so izračunali, da ženske z neplačanim delom v skrbi za zdravje prebivalstva prispevajo 2,4 odstotka k svetovnemu bruto domačemu proizvodu. 

Vroči poletni dnevi nas vabijo k sproščenosti, barvitosti in udobju. Ključ do mladostne podobe sta prava izbira barv in sestavljanje različnih kosov oblačil v skladno celoto, kjer lahko nosite »vse z vsem«. Kamor koli se že odpravite, na počitnice, sprehod po mestu ali izlet v naravo, ne pozabite na celotno podobo, ki jo še izpopolnite s pravimi modnimi dodatki.

V omari z oblačili preverite, kaj še ustreza vaši postavi. Ta se skozi leta spreminja, zato preverite dolžine hlač in kril in tudi katera oblačila so še uporabna. Izberite dodatek, ki vam bo poletno garderobo primerno popestril. Ni nujno, da kupite vse naenkrat, prepričana sem, da je nekaj od predstavljenih kosov prav gotovo že v vaši garderobi. Na fotografijah so predstavljene ideje, lahko pa jih s pomočjo mojih napotkov sestavite tudi sami. Izbor sem skrčila na skupino toplih in skupino hladnih barv.

Namen tokratnih izbranih vaj je spodbuditi vse tiste, ki z vadbo odlašate in iščete izgovore, da bi jo preložili na kasnejši čas, in ste prepričani, da lahko vse zamujeno nadomestite. Gospa Marica, ki tokrat prikazuje in izvaja vaje, je urejena gospa v častitljivem devetdesetem letu starosti, ki redno in predano vadi in je tako lahko resničen zgled mnogim tudi veliko veliko mlajšim.

Preden začnem opisovati vaje, naj vas ponovno opomnim na pravilno dihanje skozi nos. Če je le mogoče, naj bosta tako vdih kot izdih skozi nos in povezana, kar pomeni brez zadrževanja zraka. Ob intenzivnejši in vztrajnejši vadbi pa le sproščeno izdihnite tudi skozi usta in nato ob umiritvi čim prej začnite dihati skozi nos. 

Živeti v mladosti in obilju, v času, ko imamo vsega na pretek in ko si želimo, da bi trajalo večno, tako žal ne moremo preživeti celotnega svojega življenja. Ne glede na naša stališča in prizadevanja, da bi zadržali trenutek v času, ta leta, za katera rečemo, da so naša najlepša ali najbogatejša, tisto obdobje, ko smo v najboljši formi, ko smo videti najbolje, ko imamo največ denarja, dobro družbo, ko naše telo zdrži vse podvige, vse napore … ti časi ne trajajo večno.

Zavedanje minljivosti lahko v naše življenje prinese strah. Zavedamo se, da se v življenju srečujemo z različnimi obdobji, da postajamo drugačni, da se spreminjamo. Nismo več najlepši niti ne najbolj sposobni, nismo najhitrejši niti ne več najbogatejši ali najbolj socialno zaželeni. Dnevi postajajo podobni drug drugemu, rutina nam daje občutek varnosti, istočasno pa se lahko pojavi občutek, da nekaj manjka. In tako začnemo razmišljati, kako je bilo nekoč. Obujamo dobre stare čase. Želimo si nazaj. In vemo, da nazaj več ne moremo. In kar še vemo, je, da nam obujanje preteklih trenutkov in obžalovanje preteklih časov lahko samo uničita sedanji trenutek.

Od prebave hrane in njenega izkoristka so odvisni presnova, počutje in tudi zdravje. Prebava hrane poteka v več fazah. Prva faza predelave je v ustih, kjer z grizenjem in žvečenjem prepojimo hrano z encimi v slini. V kislem okolju želodca poteka druga faze prebave. Tu se prebavljajo beljakovine in druge snovi, ki jih razgrajujejo ustrezna želodčna kislina in encimi. Kdor nima ustrezne želodčne kisline, ne more imeti dobre prebave in presnove.

V črevesju poteka tretja faza predelave hrane. Hkrati je črevesje prostor, kjer poteka vsrkavanje (absorpcija) prebavljenih in do konca razgrajenih snovi iz kislega in bazičnega okolja v krvni obtok, kjer poteka četrta faza prebave.

Ljudje smo socialna bitja. Veliko nam pomeni, da lahko drug z drugim govorimo, preživljamo skupne trenutke, se objamemo, poljubimo ali se držimo za roke. Povezanost nas bogati in nam omogoča življenje.

In istočasno je naša največja bolečina, ko se prekinejo stiki, prijateljske vezi, ko naše odnose napadejo ljubosumje, sovraštvo, zamere, kar se lahko kaže tudi kot izogibanje drug drugemu, kot občutki osamljenosti, neprimernosti, neljubljenosti. Občutek, da smo sami sebi dovolj, lahko odrasle v celoti pomiri in nam daje varnost in predvidljivost. Otrok tega občutka brez varnosti v odnosu z odraslim ne more doseči, zato je še toliko ranljivejši. Ampak kaj je prvi pogoj, da se v svojem telesu dobro počutimo? Težko rečemo, da nam je udobno, če imamo telesne bolečine, če nas je strah ali če imamo zamere do sosedov, prijateljev, znancev. Včasih pa nimamo ničesar, na kar bi pokazali s prstom, pa vendar nismo v dobri koži. Pravimo, da nam nekaj manjka.

Prav je, da pred ogrevanjem najprej pojasnimo pojem »mehko«. Konkretno to pomeni, da vajo naredite po svojih zmožnostih in občutku samo do tiste meje, ko se še počutite dobro in stabilno. To velja za prvo in zadnjo vajo, medtem ko bo ob drugi vaji potrebno malce bolj napeti vse mišice in dati res vse od sebe.

Danes ali pa kar ves mesec lahko preizkušate način ogrevanja, opisan v nadaljevanju, in se prepričate o njegovi vrednosti. Najprej se ogrejte s hojo, ki je opisana v prejšnji številki, in šele nato izvajajte prvo vajo, za katero je najpomembnejša že pojasnjena »mehkoba«.

V slovenski družbi je odnos do umiranja in smrti še vedno zavit v tančico številnih predsodkov, strahov in skrivnosti. Je še vedno tabu, kar je na moč nenavadno, saj se vsako življenje začne z rojstvom in konča s smrtjo.

Domala vsi, ki se jim bliža zadnja ura, si predvsem želijo, da bi se na zadnjo pot podali v krogu družine, če jo imajo, da jih ne bi bolelo, da bi umrli pomirjeni s sabo ter dostojne smrti. Večini se te želje ne uresničijo ... Veliko več kot polovica jih namreč umre v bolnišnicah ali domovih za starejše, mnogi so ob smrtni uri sami in hudo trpijo.

Pravijo, da leta naredijo svoje. Drži. V zrelih letih se zarišejo gubice na obrazu kot zemljevid našega življenja. Polt ni več tako sveža in sijoča, koža je manj prožna, pojavijo se pigmentni madeži, obrvi niso več tako goste, veke so bolj povešene … A teh let se ne smemo sramovati ali jih skušati prikriti, saj so odraz izkušenj in zrelosti.

Gubice so postale trend in sinonim za zrelo lepoto. Lepoto, ki je ni mogoče poustvariti. Zato jo je treba poudariti na primeren način. Kako? Za vas smo s prijaznim sodelovanjem gospe Andreje (61) iz Ljubljane pripravili nekaj koristnih nasvetov, kako v zrelih letih brez pretiranega napora, znanja ali uporabe dragih pripomočkov poudariti svojo lepoto. Živahno in nasmejano gospo Andrejo, ki je polna življenja, smo v sodelovanju z revijo Vzajemnost povabili v Studio Železna – postajo navdiha.