Mesec maj je po starem poimenovanju veliki traven, ki se do zdaj še ni izneveril imenu – kljub nekaj mrzlim dnevom. In tako se veselimo nove mlade zelenjave, ki jo znamo koristno uporabiti. Le še nasvet: mlado zelenje čim manj in čim manjkrat kuhajte ali pecite, saj vsebuje številne minerale in vitamine.

Ribji burgerji z mlado špinačo

Za 4 osebe potrebujemo:

600 g pustega ribjega mesa brez kosti in kože (file osliča, postrvi, lososa, tune …)

krepko pest listov mlade špinače

sol, poper

manjšo neškropljeno limono

 V teh dneh nas z vseh strani bombardirajo s slabimi informacijami o žrtvah, epidemiji, ki bo imela hude posledice ne samo za zdravje ljudi, ampak tudi za gospodarstvo, revščino, nepredvidljivost cen v vseh gospodarskih panogah, o posledicah dela na daljavo za službe in šole … Pa še ne moremo se oddahniti, saj smo omejeni ne samo prostorsko, temveč tudi komunikacijsko, predvsem pa čustveno, primanjkuje nam objema, dotika in pristnega stiska roke … Da, v teh dneh je kar težko ostati pozitiven in ne razmišljati o črnih scenarijih in tem, kako težko je živeti v negotovosti!

Prav gotovo se v vaši garderobni omari skrivajo bela bluza ali srajca (lahko je seveda kakšen drug odtenek) ter različni tanjši šali oziroma rute. Z različnimi načini zavezovanja lahko še tako enostavno oblačilo spremenite v nekaj posebnega – tako za vsak dan kot tudi za kakšno posebno priložnost.                                    

Izberite tanjši, ožji šal ali ruto iz tkanine, ki lepo pade in ne drsi. Morda boste potrebovali kakšno vajo več, da boste postali spretnejši pri zavezovanju. Svetujem vam, da preizkusite različne tkanine, in morda vam uspe nekaj povsem drugačnega. Bodite pozorni pri izbiri barve, saj je še kako pomembno, da vam pristaja.

V zadnjih desetletjih je nekaj raziskav nakazalo, da vsesplošno pomanjkanje vitamina D med prebivalstvom ne vpliva slabo le na zdravje okostja, ampak morda tudi na razvoj številnih bolezni – med drugim srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni, avtoimunskih bolezni, raka in bolezni kože.

Največ vitamina D (Vitamin D₃ ali holekalciferol) nastaja v koži pod vplivom sončnih žarkov. Na območju Slovenije lahko v koži »vitamin sonca« učinkovito nastaja le od začetka aprila do konca septembra. Vitaminski presežek sicer shranimo (v maščobah) za zimo, a njegova lanska zaloga je zdaj gotovo že skopnela.

Pandemija bolezni covid-19 vsak dan bolj razgalja stanje zdravstvenih sistemov v evropskih državah, kaže pa tudi rezultate (ne)sodelovanja med zdravstvenimi strokovnjaki in politiki, ki odločajo, in njihov odnos do prebivalstva. Kaj smo se naučili do zdaj?  

Kitajska je obvestila razviti svet o nevarni epidemiji že 1. januarja 2020. Strokovna javnost v Evropi se ni odzvala. Opozorila Kitajcev, da gre za smrtno nevarno bolezen, niso zalegla. Tu so zatajile skoraj vse nacionalne epidemiološke službe. Prvega bolnika so dobili v Italiji in Nemčiji že konec januarja iz Kitajske. Natančni Nemci so ga odkrili in primerno izolirali, Italijani so ga spregledali. Množični turizem je epidemijam odprl pot. Evropski epidemiologi so pozabili na počitnice in smučarje.

Ljudje smo družabna bitja, druženje nam prinaša radost in nas osebnostno izpopolnjuje. Osamitev pa nas peha v strah, negotovost in tesnobo, depresijo in paniko ... Naj ne zveni pretirano, če rečem, da si lahko pomagamo s hrano. Pa ne le s sladkimi jedmi, ampak tudi s koruznimi in mlečnimi izdelki, beljakovinami, vitamini ...

Vzroki za tesnobna stanja so po navadi individualni. Znanstveniki so prepričani, da so med bolj razširjenimi vzroki za tesnobo kofein v kavi, tein v čajih, psihotropne snovi v umetnih gaziranih pijačah in alkohol. Pri normalnem uživanju večina nima nikakršnih težav. Nasprotno, kofein v kavi ima pozitivne in zdravilne učinke, enako kozarec vina. Toda mera za uživanje je odvisna od vsakega posameznika, zato pri nekaterih že pet ali šest kav na dan ali kozarec vina sproži znake tesnobe.

Napovedi kažejo, da se bo število kroničnih bolnikov do leta 2033 povečalo kar za 80 odstotkov. Zdravstvena oskrba zanje bo še večji izziv, kot je danes. Ena izmed možnih rešitev, kako obvladati breme kroničnih bolezni, je telemedicina, ki je primerna za okoli petino vseh kroničnih bolnikov.

O tem je prepričana Dominika Oroszy, dr. med., iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Poudarja pa, da telemedicina ne pomeni le merjenja različnih parametrov na daljavo z napravami, ki jih že ponujajo različni ponudniki, »pomembno je, da vse meritve spremlja zdravstveno osebje in ob odstopanjih ustrezno ukrepa«. To pomeni, da moramo natanko vedeti, katere zdravstvene parametre je smiselno spremljati, kdo jih spremlja, kako so bolnikovi podatki zaščiteni in seveda kakšna je pot ukrepanja, ko pride do odstopanj. Brez neposredne povezave meritev na daljavo in zdravstvenih storitev bomo imeli le veliko zaskrbljenih bolnikov, ki bodo pomoč iskali v urgentnih ambulantah in dolgih čakalnih vrstah zdravstvenega sistema, je prepričana.

Jajca so pri sobni temperaturi obstojna do dveh tednov, v hladilniku pa celo do pet tednov, zatorej ni razloga za skrb, če bi si radi naredili zalogo jajc za veliko noč že nekaj tednov prej. Da bodo trdo kuhana jajca res brezhibna, vam ponujam pet preizkušenih trikov.

Jajca hranimo pri stalni temperaturi. Nekoč je za jajce veljalo, da so silno občutljivo in hitro pokvarljivo živilo, danes pa vemo, da to ni tako. Čeprav je lupina krhka, je vseeno dobra pregrada, ki varuje notranjost jajca pred kvarjenjem. Lupina ima drobne pore, skozi katere se izmenjavajo plini. Tudi vodni, ko se zaradi temperaturnega nihanja jajce orosi, kar zmanjša njegovo obstojnost. Jajca zato hranimo pri kar se da enakomerni temperaturi, naj bo to sobna ali malo nad nič v hladilniku.