Stročnic (fižol, leča, grah, čičerka, soja, bob) se stežka naveličamo, saj so različnih oblik, okusov in barv. Leča je na primer na voljo v rdeči, zeleni in rjavi barvi, grah je privlačno zelen, medtem ko so suha fižolova zrnca kot barvna paleta mavrice in vzorcev, ki bi jih risal umetnik. Z nekaj domišljije znamo pripraviti imenitne in nasitne jedi.

Uživamo seme, ki je v stroku, od tod ime skupine, medtem ko lupine strokov zavržemo. Izjemi sta stročji fižol in sladkorni grah, kjer pri kuhi uporabimo kar celoten strok z drobcenimi semeni. S kilogramom suhega fižola lahko družina kar nekaj dni prav okusno in zelo zdravo je, medtem ko je enaka količina mesa hitro premalo že pri enem obroku. V prehrani velikokrat uporabljamo stročnice kot zamenjavo za meso, predvsem takrat, ko jih v obroku povežemo z žiti (ali z jajci, mlečnimi živili), obenem pa z njimi bistveno povečamo vsebnost vlaknin. Znano je, da jih v sodobni prehrani veliko premalo pojemo. Stročnice poleg beljakovin rastlinskega izvora in vlaknin vsebujejo še škrob in rudnine. Zaradi nukleinskih kislin pospešujejo obnovitvene procese v telesu, ki nas pomlajujejo.

Ko ostanemo doma, kar naenkrat postane manj pomembno, kaj nosimo in kako se uredimo. Vendar lahko za svoje razpoloženje in videz največ naredimo sami. Prav zato ne smemo pozabiti nase, saj se bomo počasi spet vrnili v kolikor toliko običajno življenje.

Tudi garderobno omaro bo treba prevetriti, pregledati, kaj še lahko nosimo in česa ne bomo več mogli nositi ali ne bomo več potrebovali. Z nekaj nasveti, ki sem vam jih pripravila, se boste lažje znašli pred tem izzivom. Vse skupaj se vam bo zdelo še enostavnejše, če boste sledili izjavi znane oblikovalke Miuccie Prada: »Osebni slog je bolj pomemben kot nova oblačila.«

Staranje je naraven fiziološki proces, na katerega lahko delno vplivamo z načinom življenja. Že v antičnih časih so iskali vodnjak večne mladosti, zadnje desetletje pa se znanost še intenzivneje ukvarja s tem, kako omiliti ali upočasniti postopno upadanje zmogljivosti organizma.

Staranje delimo na intrinzično in ekstrinzično. Intrinzično staranje je pravzaprav naša prirojena biološka ura posameznih celic in tkiv, zapisana v t. i. gerontogenih, ekstrinzično pa predstavlja dodatno pospešeno staranje pod vplivom zunanjih dejavnikov, predvsem različnih okoljskih strupov, UV-sevanja, kroničnega negativnega stresa, prekomernega pitja alkohola in kajenja. Z zdravim načinom življenja vplivamo predvsem na ekstrinzično staranje.

Jagode kot prvo vigredno sadje, kot so včasih rekli, dozorijo tedaj, ko se rojevajo spomladanske romantične ljubezni. Sledijo jim češnje, ki so prav tako zapeljivi rdeči drobižki, in vsaj jaz se jim ne morem nikoli odreči. In še preden se jih do sitega najemo, nas razveselijo borovnice. Vsako od teh vrst sadja prihaja torej ob pravem času za potrebe našega telesa.

Izvorna vrsta jagod so divje gozdne jagode, v 14. stoletju pa so jih v Franciji začeli načrtno saditi po vrtovih. A prave vrtne jagode so nastale šele s križanjem z debelimi južnoameriškimi in severnoameriškimi vrstami jagod. So pa manj sočne in aromatične kot gozdne jagode, ki so drobnejše, a imajo sorazmerno več zdravilnih in hranilnih snovi. Gozdne jagode imajo od 80 do 90 odstotkov vode, manj kot odstotek beljakovin in maščob, dobro desetino glukoze, fruktoze in saharoze, nekaj celuloze in pektinov, organskih kislin, največ citronske, vinske in nekaj salicilne kisline, prisotni so tudi ksilitol, nekaj sluzi, čreslovine in barvila.

Za kronično vnetno črevesno bolezen (KVČB) je značilno vnetje črevesja oziroma celotne prebavne cevi. Nepoučeni pogosto zamahnejo z roko, češ da samo zaradi pogoste uporabe stranišča pa to res ne more biti kaj hujšega. A ta imunsko pogojena bolezen je še vse kaj drugega kot njen zunanji obraz, saj brez zdravljenja vodi v hude zaplete.

KVČB je skupno ime za dve bolezni: ulcerozni kolitis (vnetje vrhnje plasti debelega črevesa) in crohnovo bolezen, pri kateri lahko vnetje zajame kateri koli del prebavne cevi od ust do zadnjika in vse plasti črevesne stene, mezenterij (del potrebušnice, s katerim je črevesje pripeto na trebušno steno) in bezgavke ob črevesu. Za bolezen so značilni zagoni (poslabšanja) vnetja in različno dolga obdobja remisije (umiritve, zatišja). Kljub zdravljenju – na voljo so štiri skupine zdravil in operacija – je ni mogoče popolnoma odpraviti in obolelega spremlja do konca življenja. Prizadene oba spola, v svetu jo ima pet milijonov ljudi, v Sloveniji približno 7500. Razvije se lahko v vseh življenjskih obdobjih, največkrat pa pri mlajših odraslih, tj. med 15. in 35. letom, vse pogosteje pa tudi pri otrocih.

Znana pričevanja dokazujejo, da je v času stiske najpomembnejše obdržati odprto in zdravo srce ter imeti krepko telo in duha. To je tudi vodilo predstavitve današnjih vaj, ki so na videz običajne in enostavne. Kdor jih bo izvajal natančno po opisu in predano, se bo kmalu prepričal, da je naslov popolnoma ustrezen.     

 Ker poznate že veliko vaj za ogrevanje, je dovolj, da vas opomnim na nujnost rednih dnevnih sprehodov. Najpomembnejše je, da hodite tako hitro, da vsaj nekaj minut zavestno čutite, kako intenzivneje ste pognali kri po žilah in poglobili dihanje. Kdor začne tako hoditi in obenem spremljati reakcije svojega telesa, ta hitro ugotovi, da se med takim sprehodom ne more pogovarjati. Dolžino sprehoda naj si določi vsak sam glede na trenutne zmožnosti. Med postanki je koristno zaokrožiti z vsemi sklepi. Najprej krožite z zapestji in nadaljujte vse do ramen, nato od gležnja do kolkov ter zaokrožite z boki. Med hojo in med izvedbo vaj se trudite, da dihate izključno samo skozi nos.