O prepirih imamo različna mnenja. Pogosto slišimo, da so ljudje pripravljeni veliko potrpeti, se ugrizniti v jezik in ne izgovoriti zanje pomembnih besed, prikrivati nestrinjanje in bolečino samo zato, da bi bil mir v hiši. Ali nam ta mir v hiši res prinaša toliko lepega?

Prepir ima več obrazov. Govorimo lahko o nestrinjanju z drugim, o drugačnem mnenju, ki ga potem sogovornika predstavita drug drugemu na bolj ali manj asertiven način. Pri nestrinjanju ali konfliktu se sogovornika razlikujeta v svojem pogledu, stališču o določeni temi ali vsebini. Naj bodo to politika, vzgoja otrok, finance, mnenje o pogozdovanju, globalne spremembe, diete ali vozni redi vlakov. Prav je, da imamo različna mnenja, in prav je, da si drznemo drugemu povedati, kaj razmišljamo in za čim stojimo. Ravno tako velja, da nas drugi ne more videti v »pravi luči«, torej takšne, kot resnično smo, če svoje mnenje držimo zase ali ga v odnosih prirejamo. In tako nam ne more uresničiti želja oziroma se nam približati na način, kot bi mi želeli.

Prhljaja, te neprijetne nadloge, se lahko poskusite znebiti tudi z domačimi pripravki iz naravnih sestavin.

Običajno je vzrok za prhljaj preveliko razraščanje glivic Pityrosporum ovale, ki sicer v manjšem številu naravno sobivajo na lasišču. Ne povzročajo nam težav, dokler se zaradi določenega razloga ne poruši ravnovesje v telesu, kar se kaže na koži. Ko se glivice prekomerno razrasejo, povzročijo vnetje in nato luščenje kože na lasišču.

Jabolčni kis v pršilki

Proti preveč razraslim glivicam se borimo tako, da s pomočjo kisline v jabolčnem kisu spremenimo pH-vrednost kože na lasišču. V pršilko natočimo mešanico ¾ jabolčnega kisa in ¼ prekuhane, ohlajene vode. Lase popršimo čim bliže lasišču, jih pokrijemo s kopalno kapo in ovijemo z brisačo. Pustimo učinkovati približno pol ure (dvakrat tedensko). Nato si lase umijemo z nežnim šamponom.

Vitamin E ima vlogo antioksidanta in ščiti celice pred oksidativnim stresom, ki predstavlja tveganje za razvoj različnih obolenj, predvsem srčno-žilnih bolezni. Kronično pomanjkanje tega vitamina povezujejo tudi s hitrejšim napredovanjem sive mrene, arterioskleroze, parkinsonove in alzheimerjeve bolezni.

V primerjavi z drugimi vitamini, ki imajo v telesu številne naloge in sodelujejo v mnogih procesih in reakcijah, je naloga vitamina E izključno zaščita pred oksidacijo. Pri dobri preskrbi z vitaminom E se rane celijo hitreje, koža je bolj napeta, lasje rastejo hitreje in so močnejši. Vitamin E ščiti stene arterij, ker zavira nastajanje oksidiranega holesterola LDL, kar zmanjšuje tveganje za nastanek arterioskleroze. Zavira vnetja in krepi imunski sistem, po nekaterih raziskavah tudi njegov učinek kot preventiva proti raku ni zanemarljiv.

Najbrž se strinjate, da nam pečenka ob bolezni, hudi utrujenosti in onemoglosti ne diši; takrat si želimo krožnik goveje juhe. Ne zaman – v vodi raztopljeni minerali poskrbijo, da telo lažje uporabi vodo, zato nam juha pri hidrataciji telesa koristi bolj kot kozarec čiste vode. Če v juho dodamo še zakuho, kmalu postane zdrav samostojen obrok.

Okusov goveje juhe je toliko, kot je gospodinj, ki jo kuhajo, čeprav so osnovne sestavine znane: kos govejega mesa, kakšna kost ter nekaj jušne zelenjave in zelišč. Uspeh se skriva v podrobnostih, zato je tu ščep mojih nasvetov, da bo juha od zdaj še boljša. 

 

Tudi v novem letu bomo pri rekreaciji uporabljali domače in brezplačne športne rekvizite. Tokrat so orehi tisti, s katerimi lahko »stremo« marsikatero oviro v prstih in dlaneh ter tudi možganih. 

Ob umirjanju ritma dihanja po uvodnem sprehodu bi bilo dobro za ogrevanje ponoviti vse vaje iz zadnjih dveh številk, saj predstavljajo podlago za današnjo nadgradnjo.

Prva vaja: Primite trak, šal ali ruto za hrbtom (slika 1). Z zunanjo roko potegnite drugo roko, kolikor zmorete, vstran, da začutite razteg ramenskih mišic roke, ki ste jo potegnili za hrbet (slika 1a). Po potegu obe roki sprostite v začetni položaj. Vajo ponovite vsaj petkrat v vsako stran.

 Negibljivi osebi je postelja prostor za počitek, hranjenje, izločanje, razvedrilo, zato je še toliko pomembnejše, da je urejena. Postiljanje prilagodimo njenemu zdravstvenemu stanju in ohranjenim gibalnim sposobnostim. Pozorni moramo biti tudi na njene bolečine.

Pred začetkom postiljanja si pripravimo prostor in pripomočke. Imeti moramo prost dostop do postelje, zato po potrebi odmaknemo nočno omarico ali drugo pohištvo. Na čisto površino odložimo posteljno perilo (rjuhe, prevleko za vzglavnik in prešito odejo, nepremočljivo podlogo, če je treba) in pripravimo vrečo ali koš za umazano perilo. Posteljo dvignemo in prilagodimo višino tako, da sega negovalcu do bokov.

Drevo rožičevca (Ceratonia siliqua) raste v toplih krajih. Največ rožičev pridelajo v Španiji in velike količine še v Italiji. V Sredozemlju mu pravijo carob, tudi keras, iz hebrejske besede harubh. V nemško govorečih krajih je kar kruh sv. Janeza (Johannisbrotbaum), ime pa izvira iz časov Janeza Krstnika, ko je ta svetnik v puščavi menda živel od rožičev. Sladki rožiči so priljubljena hrana oslov, konj in prašičev, da je res tako, lahko beremo celo v Svetem pismu.

Najbolj znana vloga vitamina D je njegov vpliv na delovanje imunskega sistema ter zdravje okostja in zob. To pa so pomembni dejavniki zdravja in dobrega počutja.

Zelo verjetno pa je vpliv vitamina D še širši, saj raziskave nakazujejo, da nizka raven vitamina D vpliva na razvoj različnih zdravstvenih, telesnih in duševnih težav še zlasti pri starejših, kot so upad kognitivnih sposobnosti, povečanje kroničnih bolezni, depresija, osteoporoza, srčno-žilne bolezni, težave s krvnim tlakom, diabetes tipa 2 in pojav nekaterih vrst raka. Pomanjkanje vitamina D pospešuje neprijetne spremljevalne pojave staranja. Tega se je še posebno pomembno zavedati, ker se verjetnost pomanjkanja vitamina D poveča, ko se staramo. Na pomanjkanje vpliva več dejavnikov, med najpomembnejšimi pa so, da telo z leti sintetizira manj vitamina D iz prehrane, v starejših letih se v povprečju manj gibljemo in preživljamo več časa v zaprtih prostorih.