Danes si ženske težko predstavljamo, da ne bi smele nositi hlač, saj so zaradi udobnosti in praktičnosti nepogrešljive v naši garderobi. Videli smo jih že vseh krojev in dolžin: ozke, široke, kratke, dolge, z dvignjenim in spuščenim pasom, športne, elegantne …

V vzhodnih deželah so ženske nosile hlače že tisoč let, preden so jih v zahodnem svetu spet vpeljali v splošno uporabo. Francoski oblikovalec Paul Poiret je leta 1913 predstavil model širokih udobnih hlač, za katere je dobil navdih v popularni operi Šeherezada. Nekaj let kasneje so ženske nosile hlače kot delovno uniformo. Pogoste slike filmskih igralk, kot sta Marlene Dietrich in Katharine Hepburn, so pripomogle, da so hlače v povojnem obdobju postale sprejemljiva in uporabna športna oblačila. Leta 1960 je André Courrèges uvedel dolge hlače kot modni element v ženskem oblačenju.

O ženski lepoti je bilo napisanega toliko, da ni kaj dodati. A saj veste: lepota je skladnost telesa in duha. Če želimo ostati mladostne, upoštevajmo preproste nasvete: skrbimo za ustrezno, a ne pretirano rekreacijo, da si skupaj s pravilno prehrano krepimo postavo in izboljšamo kožo. Hudi sovražniki naše postave v srednjih letih so stresni hormoni, ki se jim najlažje izognemo s smehom. Menda ima deset minut smejanja enak učinek kot sto zamahov z veslom.

Rekreacija je dobra za telo in presnovne procese: med gibanjem zajamemo več kisika za biokemične reakcije. Če celice normalno delujejo, imamo dovolj energije in moči. Toda pri rekreaciji smo še bolj izpostavljeni škodljivim prostim radikalom, ki nastajajo kot stranski produkt zgorevanja. Še hujšo škodo v telesu delajo peroksidi, ki tudi spreminjajo maščobne dele celic v žarkost, kvarijo aminokisline, genetske kode toliko časa, da celice ne morejo več pravilno delovati in odmrejo. Temu pravimo oksidativni stres. Zato je treba uživati veliko antioksidantov: karotenoidnih in flavonoidnih snovi ter križnic in mineralov, kot so selen, cink in krom, kakor tudi vitaminov C in E. Uživajmo špinačo, solato, jagodičje, orehe, semena, jajca, lečo, grah, fižol in polnovredni kruh.

Inštitut za nutricionistiko je že peto leto zapored predstavil najbolj inovativna živila. To so živila, proizvedena v Sloveniji, ki so se na trgu pojavila v zadnjem letu, njihova proizvodnja je prijazna tako do potrošnika kot do narave, predvsem pa imajo ugodno prehransko sestavo. To pomeni, da vsebujejo manj soli, sladkorja in škodljivih maščob ter več vlaknin.

Kot je povedal prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko je namen projekta spodbujati inovativnost pri razvoju živil med domačimi proizvajalci, potrošnikom zagotoviti pestrejši izbor kakovostnih živil in jih hkrati ozaveščati, da najcenejša izbira ni vedno najboljša. Dodal je, da je na prodajnih policah še vedno večina živil, ki so ta naziv dobila v preteklih letih, kar pomeni, da so jih potrošniki lepo sprejeli.

Osebe z gluhoslepoto imajo različne kombinacije ovire sluha in vida, kar pa zelo vpliva na vsa področja življenja: na družbeno življenje, dostop do informacij, orientacijo in mobilnost, še posebej pa je oteženo sporazumevanje. 

Potrebe gluhoslepih so individualne in specifične za vsakega posameznika; odvisne so od ovire, njene jakosti, časa nastanka, sposobnosti funkcioniranja v okolju, podpore družinskega okolja, morebitnih pridruženih ovir in bolezenskih stanj ter drugih dejavnikov. V vsakodnevnih situacijah potrebujejo ob sebi usposobljenega človeka, ki je zmožen podati vse informacije iz okolja ter mu tolmačiti na način, ki mu je prilagojen, da je celostno seznanjen z dogajanjem v okolju. Obstajajo številni načini sporazumevanja, ki pa se jih je treba naučiti. Prav tako potrebujejo celostno strokovno obravnavo, s poudarkom na krepitvi moči in opolnomočenju.

Doma izdelana mehka palica (opis izdelave je predstavljen v prejšnji številki, uporabimo pa kartonast zvitek, ki je ovit s papirjem za peko) je dober športni rekvizit, s katerim lahko razvijate prav vse sposobnosti. Tokrat se bomo posvetili predvsem moči in razvijanju občutka za hrbet, oboje pa zaokrožili s prijetno sprostitvijo leže na hrbtu in s podloženimi koleni.   

Za ogrevanje telesa priporočam vaje metanja iz prejšnje številke. Za vse, ki ste se v predstavljenih vajah že izurili in jih morda po svoje nadgradili, je za popestritev dobrodošel tudi partner. Pri metanju v dvoje naj vas vodita razgibana sproščenost in razigranost. Priporočam pa, da se potrudite metati lepo, saj bo vaja veliko uspešnejša. Po uvodni zadihanosti lezite na hrbet in se sprostite.

Spomladi nabiramo regratove liste za pripravo solat. A manj znano je, da lahko liste, ki smo jih prej skrbno oprali in posušili, uporabljamo za pripravo različnih čajnih mešanic. Posušeni regratovi listi pa so tudi zelo okusni – kar takoj jih lahko pojemo. Zaradi ugodnih učinkov na telo je dobro uživati svež regrat, lahko pa dodajamo posušenega v različne čajne mešanice.

V slovenskem ljudskem jeziku regrat imenujemo farška plata. Morda so ga naši predniki poimenovali tako, ker raste po vsej Sloveniji od nižine do subalpskega pasu – najdemo ga na travnikih, ob poteh in med grmovjem. Morda so ga v okolici cerkva odstranjevali med tlakovci in od tu izhaja ime.

 V hladnem letnem času koža na rokah postane suha in groba. Neprijetno zateguje, srbi in skeli, včasih pa tudi razpoka, še posebno na členkih. Starejša koža zadržuje še manj vlage. Ko se vlaga v povrhnjici kože zaradi mraza in suhega zraka še zniža, so roke videti luskaste, suhe in zgubane, včasih pa tudi pordele. 

Na členkih koža lahko razpoka. Razpoke skelijo, občasno zakrvavijo in se dolgo ne pozdravijo. Težava se z leti stopnjuje, saj koža na rokah postaja vse tanjša, manj odporna in občutljivejša. Zato potrebuje več nege. Suha koža ni le težava žensk, ampak tudi moških, čeprav marsikdaj še vedno zamahnejo z roko, češ da kozmetike ne uporabljajo. Bi jim bili morda bolj na kožo pisani domači pripravki iz naravnih sestavin? 

Enotnega izraza za fermentirano mešanico moke in vode ni. Obstajajo sicer nekdanji izrazi, kot so droži, drožje, drože, kravajcec, kravajc, mednice, in sodobnejši kislo testo, divji kvas, domači kvas, kisli nastavek, kisli kvasni nastavek, naravni kvas, matični kvas/kvasni nastavek.

V drožeh na poseben način prijateljujejo kvasovke in mlečnokislinske bakterije. Vsi ti mikrobi izkoriščajo ogljikove hidrate iz moke in jih spreminjajo v ogljikov dioksid, v nekaj malega alkohola, mlečno kislino, del v ocetno kislino ter pestro zbirko hlapnih aromatičnih kislin iz razgrajenih beljakovin žit, zaradi katerih pravimo, da je takšen kruh res okusen.