Starejši
-
Glasba je možganska telovadba
Če hočete razgibati telo, pojdite v telovadnico. Če pa hočete razgibati možgane, poslušajte glasbo, pravijo strokovnjaki. Le malo stvari tako spodbuja možgane kot glasba. Če hočemo ohraniti možgane v procesu staranja čim dejavnejše, je poslušanje glasbe ali igranje na glasbilo, če seveda znamo, eno najboljših orodij za možgansko telovadbo.
Raziskave kažejo, da ima poslušanje glasbe številne pozitivne učinke na zdravje. Med drugim zmanjšuje občutek tesnobe, znižuje krvi tlak in celo omili bolečino, izboljšuje spanec, dviga raven splošnega počutja, spodbuja duševno odzivnost ter izboljšuje spomin. Raziskovalci so skušali ugotoviti, kako naši možgani slišijo glasbo. Zvočniki ustvarjajo valovanje zraka, ki vstopi v ušesni kanal, kjer ga prestreže ušesni bobnič. Ta valovanje spremeni v električni signal, ki po živčnem sistemu potuje do možganskega debla, kjer se ponovno sestavi v tisto, kar dojemamo kot glasbo. Glasba ima svojo matematično strukturo, ki temelji na povezavah med posameznimi toni, njihovo višino, jakostjo in trajanjem. Ne da bi se tega zavedali, morajo naši možgani opraviti kar precej preračunavanja, da iz velike količine tonov dobijo neko smiselno celoto.
Uporabljajmo balkon, teraso in vrt
Prosti časjulij '23Ljudje Starejši Dom
Stanovanje
Balkon, terasa ali vrt so starejšim pomemben del bivalnega prostora, še posebej tistim, ki se težko gibljejo ali ne morejo zapustiti doma brez pomoči. Predvsem v večstanovanjski stavbi je lahko to zanje edini redni stik z zunanjostjo in svežim zrakom. A glavno je, da je balkon dostopen brez težav in tako velik, da ga oseba lahko sploh uporabi. V domači hiši pa je pomembno preprosto in varno dostopanje do vrta.
Balkon imenujemo odprt prostor, ki sega iz pročelja stavbe, kadar je vanj umaknjen, je to loža. Za varen dostop iz notranjosti ne sme biti velike razlike v višini poda med bivalnim prostorom in balkonom, za dobro počutje pa je pomembno tudi, kakšna je tam ograja. Prosojna steklena ograja ali taka s tankimi prečkami lahko pri starejših in slabovidnih vzbuja nelagodje. A obenem zidana ali drugačna polna ograja preprečuje poglede v okolico tistemu, ki na balkonu sedi ali je na vozičku. Ob predpisani višini je primerna tista vrsta ograje, ki omogoča poglede sedečemu, mu daje občutek varnosti in upošteva skladnost ograje z arhitekturo stavbe.
Stanovanje v starosti: dostopna in udobna spalnica
Prosti časjunij '23Ljudje Starejši Dom
Stanovanje
Spalnica mora biti zasnovana prijetno in udobno, še posebej za starejše in bolne, saj v njej preživijo veliko časa. Pomembna je dobra dostopnost do vseh delov prostora, predvsem do postelje. Če se spreminjajo naše potrebe, mora biti dovolj prostora, da ureditev tudi prilagajamo, vendar nikoli na račun varnosti in udobja. Spalnica naj bo vedno urejena praktično, da se ne počutimo ovirane ali utesnjene.
Vsakdo naj bi imel posteljo v prostoru, namenjenem le spanju, in ne v bivalnih prostorih. Če je bilo to pred leti morda zaradi pomanjkanja prostora nujno, pa na starost potrebujemo ločen prostor. Spalnica je prostor za počitek in zasebnost, blizu naj bo stranišče oziroma kopalnica. Kadar nas je v stanovanju več, je potreba po zasebnosti še bolj smiselna, zato bi bilo idealno, da bi imela vsaka spalnica svoje stranišče.
Stanovanje v starosti: kakšna naj bo dnevna soba
Prosti časmaj '23Ljudje Starejši Dom
Dnevna soba je prostor za druženje in gledanje televizije, lahko je domača knjižnica, v njej je lahko tudi pisalna miza. Urejena mora biti prijetno, da se v njej dobro počutimo in si odpočijemo. V majhnih stanovanjih jo žal morda starejši še vedno uporabljajo tudi kot spalnico in tako pravega dnevnega prostora ni. In včasih tudi dnevne sobe, ki je ločen prostor, starejši ne uporabljajo, je ne ogrevajo, ker varčujejo. Tako ostaja prostor, še posebej pozimi, neuporabljen, starejši pa bivajo v kuhinji brez pravega udobja.
-
Starejšim dostopna uporaba tehnologije
Tehnološki napredek in staranje prebivalstva sta značilna trenda, ki na globalni ravni eksponentno naraščata. Oba prinašata velike družbene izzive in povzročata ogromne spremembe v razvojnih modelih. Staranje je neizogiben del življenja, bistveno za današnje in prihodnje rodove pa je, da družba v največji meri spodbuja aktivno in zdravo izkušnjo staranja. Tehnologija in znanost nam omogočata, da živimo dlje, ostanemo dalj časa aktivni in živimo bolj polno v vseh življenjskih obdobjih.
Stanovanje v starosti: varna in uporabna kuhinja
Prosti časapril '23Ljudje Starejši Dom
Kuhinja lahko močno ovira kakovost bivanja starejših in je v marsičem posebna. Ne more biti v katerem koli prostoru stanovanja, saj je pogojena z napeljavo (vodo, odtokom, odzračevanjem). Za varno in uporabniku prijazno staranje domá jo je treba prilagoditi tako, da so kuhinjske površine, omarice in naprave dostopne in osvetljene, prostor pa omogoča mobilnost.
Prostor mora biti funkcionalen, uporabnik naj se počuti prijetno in varno ter ne sme imeti občutka, da ne obvladuje prostora in naprav. Če je oseba na vozičku, pa je seveda nujna posebna prilagoditev kuhinje, ki je odvisna od tega, ali jo uporablja sama ali skupaj z družinskimi člani.
Uredimo varen dostop do stanovanja
Prosti časmarec '23Ljudje Starejši Dom
Dom in vrt
Varen dostop do vhoda v stavbo ali stanovanje potrebujemo vedno, ne le v starosti ali če smo gibalno ovirani. Kadar je dostop do vhodnih vrat poln ovir in so še vhodna vrata težka, smo najbrž prisiljeni prositi za pomoč ob prihodu ali odhodu, lahko pa zaradi tega tudi ne zapuščamo doma in se izogibamo opravkom.
Ovire pred večstanovanjsko ali družinsko hišo so lahko najrazličnejše, a nanje nismo pozorni. To so lahko neprimerna dostopna pot, stopnice, ograja, premajhen prostor pred vrati, preozka vrata, v stavbi pa majhen vetrolov, predprostor. Morda dvigala sploh ni, omenimo še klančino, ki je lahko popolnoma neprimerna ali je preprosto ni. Stopnice, zunanje ali notranje, pa so prestrme, brez vmesnega podesta, z neprimerno ograjo, lahko tudi prestrme. Če ob stopnicah do vhoda ni ograje, jo je treba nujno namestiti, tudi če je samo nekaj stopnic.
Ali sploh še želimo zavese na oknih?
Prosti časfebruar '23Ljudje Starejši Dom
Vrt in dom
Včasih se najbrž vprašamo, ali si še želimo zaves na oknih, še posebej takrat, ko prenavljamo ali na novo opremljamo prostore in vidimo, kako svetlejše je stanovanje brez njih. Obenem pa bogato nabrane zavese iz kakovostnih materialov ter težke okrasne stranske zavese predstavljajo velik strošek, enak vrednosti menjave okna ali celo več. Take zavese moramo poleg tega tudi pravilno vzdrževati, da ne naredimo škode.
V sodobnih stanovanjih odprte zasnove se spreminjajo tudi naša pričakovanja. Z velikimi steklenimi stenami in okni povežemo dnevno sobo z balkonom, teraso in vrtom, z naravo. Pri tem so podnevi zastrta okna le ovira. Tudi energijsko varčnejša okna z dobrim tesnjenjem pomagajo k prijetnemu občutku v prostoru. Včasih so namreč zavese služile tudi kot zaščita pred prepihom.
Sivi lasje: nosite jih kraljevsko
Dobro počutjefebruar '23Ljudje Zdravje Oskrba Pravni nasvet Ročna dela Razvedrilo Prehrana Zgodovina Starejši Gibanje Vrt Pokojnine Kultura Medgeneracijsko Potovanja Dom Moda
Moda
Barva vaših las bolj kot oblika pričeske vpliva na to, kako vas ljudje vidijo. Videz popolne urejenosti z naravno sivim tonom pa boste dosegle z zdravimi sijočimi lasmi in urejeno pričesko.
Hollywoodske igralke, ki so se odločile za naraven videz s sivimi lasmi, potrjujejo, da smo ženske v starejših letih lepe tudi s sivimi lasmi. Med zvezdnicami posebej izstopata legendarna britanska igralka Judi Dench, ki še vedno redno dobiva filmske vloge, šteje pa že 88 let, in 76-letna britanska igralka Helen Mirren, ki je še vedno izjemna. Bralci revije People so jo lansko leto izbrali za najlepšo in je tako krasila naslovnico posebne izdaje revije. Igralka je bila ob novici zelo presenečena. Sama pa namesto besede lepota raje uporablja besedo prezenca, ker ji beseda ponazarja samozavest in uživanje polnega življenja. In ne nazadnje je bila tudi pokojna britanska kraljica Elizabeta II. zagovornica lepote sivih las in je vedno imela urejeno pričesko.
-
Zgodbejanuar '23Ljudje Zdravje Oskrba Pravni nasvet Ročna dela Razvedrilo Prehrana Zgodovina Starejši Gibanje Vrt Pokojnine Kultura Medgeneracijsko Potovanja Dom Moda
Spoznajte jih
Mojster fotografije Janez Korošin, rojen leta 1935 v Ljubljani, še vedno fotografira in uživa pri izdelavi svojih posnetkov v laboratoriju. Ostal je zvest analogni fotografiji in velja za enega velikih mojstrov črno-bele fotografije, ki je njegova velika ljubezen.
Vse od leta 1952 je sodeloval z več kot 900 fotografijami in diapozitivi na več kot 350 razstavah doma in tujini, postavil je veliko samostojnih razstav in prejel prek 95 diplom in priznanj. Leta 1996 ga je Fotografska zveza Slovenije počastila s priznanjem Janeza Puharja za življenjsko delo v fotografiji. Mednarodna zveza za fotografsko umetnost FIAP mu je leta 2000 podelila naziv EFIAP – Excellence (odličnjak). V Cankarjevem domu pa so mu za 80. rojstni dan priredili pregledno razstavo njegovega dotedanjega dela.