Vandramo po Sloveniji

Ta izlet je opisan v času, ko je eden izmed tristo tisoč Ljubljančanov zaradi virusne nadloge izoliran za mejami svoje mestne občine, je pa človek, ki rad zahaja v naravo, še posebno na kakšen hrib. Ljubljana, imaš za svojim plotom razen Gradu, Golovca in Šišenskega ter Šentviškega hriba še kakšen kucelj za planinskega neučakanca?

 Seveda, na njenem vzhodu, kjer se meja kar globoko pomakne v Posavsko hribovje, so tu prelepi razgledni izletniški cilji, kar poglejte na mestni zemljevid: Debenji vrh (530 m), Janče (792 m), Javorski vrh (641 m), Molnik (582 m) … Vse je kar izdatno za hojo, ampak do podnožij dostopno z avtomobilom, vse zaleže za vsaj poldnevni izlet. Piscu teh vrstic je najljubši Molnik. Nanj se razmeroma udobno pride s severne strani iz vasi Šentpavel (394 m), v katero se zavije iz Podlipoglava. Prav tako primerni sta poti iz vasi Pleše (434 m) prek Škofljice ali vasi Orle (457 m). S Pleš je pot dolga pol ure, z Orl slabo uro. Iz Ljubljane je prek Golovca in Orl na Molnik 2,5 ure hoda.

Kdaj bomo lahko potešili željo po odhodu nekam (daleč) stran, hrepenenje videti (razstavo), doživeti (predstavo), gledati film, prebrati knjige, ostaja neznanka. Pa so nam prišli naproti kulturniki z ogledi prek virtualnih naprav, pripravili so virtualno resničnost, pokazali, da se le-ta in kultura lahko dopolnjujeta. Podatke smo zbirali do 28. aprila, zdaj pa le preverite, saj je marsikatera kulturna ustanova že odprla  vrata obiskovalcem.

MUZEJI IN GALERIJE

Vsi največji evropski muzeji in galerije so »odprti« in vabijo k ogledu virtualnih razstav. Podobno je pri nas. Tehniški muzej Slovenije ponuja dve možnosti. V Bistri si lahko virtualno ogledate njihove zbirke, v Muzeju pošte in telekomunikacij pa raziščete zbirko zvokov in digitalno zbirko predmetov. Podobno je v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, ki vas vabi tudi k sodelovanju na nagradnem stripovskem natečaju Življenje v času koronavirusa.

Kdor je v življenju doživel omejitev vožnje po sistemu par-nepar, bencinske bone, prazne police v trgovinah s hrano in gradbenim materialom, veriženje z nemškimi markami, noro inflacijo, redukcije električnega toka … in grozečo JLA na slovenskih cestah, ga sedanja situacija, povezana s koronavirusom, sploh ni smela pretresti. Tudi te težke čase bomo preživeli!

Omejitve, ki so začele marca na novo krojiti naše življenje, so utečene tokove postavile skoraj na glavo. Kar nekaj volje je bilo treba zbrati, da človek dojame, kako res ni treba vsak dan oditi v trgovino po to in ono. Spominjam se glavnega urednika jugoslovanske avtomobilistične revije, to je bil gospod Spazzapan, ki mi je, mladeniču, rad delil nasvete. Takole je govoril: »Ko bo spet vojna, se bom jaz doma »zlizal« s kilo koruzne moke. Vi, mladi, pa tega ne boste znali!«

Še malo, pa bodo tukaj ledeni možje. Za rastline in vrt je to zelo zahtevno obdobje. Priča smo hladnim dnem in pozebam, sledili jim bodo topli dnevi, začele se bodo tudi invazije polžev. Marsikje se pojavlja suša, ki traja, še malo, pa se bodo pojavili toča in napadi rastlinskih bolezni in škodljivcev. Šele ko opisane probleme skrajno minimaliziramo, bomo prišli do večjega in kakovostnega pridelka. In kaj nam bo pomagalo? Znanje!

Ta tema je tako pomembna in dosega tako dobre rezultate, da je treba lekcijo utrditi in se je naučiti na pamet. Zakaj? Vedeti moramo, da so rastline svojevrstna živa bitja. Tudi one so podvržene stresom, boleznim, škodljivcem, lomom … Posledično pa propadu. Zato si nikoli ne smemo dopovedovati, da smo s pravilno pripravo zemlje in ustreznim klasičnim gnojenjem naredili vse za dobro rast in uspeh na vrtu. Na razpolago imamo nova dognanja v prehrani rastlin, ki se iz dneva v dan na novo pojavljajo.

»Kaj bi lahko bilo bolj preprosto in bolj zapleteno, bolj očitno in bolj globoko kot portret?« je nekoč zapisal Charles Baudelaire. Ljudje drug drugega portretiramo že tisočletja, a vzpon fotografije je ustvaril popolnoma novo dimenzijo zajemanja človeške podobe.

V začetku 20. stoletja se je portretna fotografija začela razvijati v zapletenejši in večplastni žanr. Ustvarjale so se priložnosti za iskanje globine, empatije in eksperimentiranje. Portretno fotografiranje je definirano kot umetnost zajemanja osebnosti portretiranca, interpretacija zajemanja te osebnosti pa se razvija še danes. Dober portret gledalcu pogosto pusti več vprašanj kot pa odgovorov.

Te dni začenjajo razmišljati o samooskrbi tudi tisti, ki so vas celo desetletje nadlegovali z vprašanji, ali se »splača« vrtnariti in zakaj se toliko trudite, če lahko v trgovinah kupite vse veliko ceneje, kot bi odšteli za osnovne vrtičkarske potrebščine.

Novopečeni vrtičkarji se ne zavedajo, da več pridelka zahteva tudi več dobre prsti. Visoke grede so odlične, če jih lahko s čim napolnite. Tudi pridelava čez celo leto ni problem, če znamo poskrbeti za rodovitnost tal. Več sadimo in pobiramo, hitreje bodo naša tla »pojedla prst«, zato je na dolge proge zmagovalec tisti, ki zna hitreje povrniti tlom to, kar jim vzame.

Dragi naši bralci in prijatelji Vzajemnosti, vsi že močno pogrešamo druženje, vendar moramo najprej poskrbeti za varnost. Zato smo se odločili, da zaradi epidemije koronavirusa naše tradicionalno srečanje premaknemo na september. Namesto konec maja se bomo v Zadru družili od nedelje, 6. septembra, do srede, 9. septembra.  

Spoznavali bomo severno Dalmacijo, točneje Unescovo mesto Zadar, od koder je lepo izhodišče za potepanje po bližnji okolici z ladjo ali avtobusom. Poskrbeli bomo za razgibavanje, izobraževanje in zabavo. 

Na črnogorski obali leži mestece Hercegnovi, ki ima za hrbtom najvišji dinarski vrh Orjen (1895 m) in prav zato blagodejno podnebje. V bližnjem Igalu je zaradi sredozemskega podnebja in zdravilnega blata, ki uspešno pomaga pri revmatizmu, že vrsto let zdravilišče, v katerega zahajajo številni tuji gostje, zlasti iz Skandinavije. Zdravilne učinke Igala je v zadnjih letih svojega življenja užival tudi jugoslovanski predsednik Tito v vili Galeb, ki jo je mogoče obiskati.

Poletno rezidenco so v pičlih šestih mesecih postavili leta 1976, pri gradnji pa je sodelovala jugoslovanska vojska. Za kakšen gradbeni podvig v tako kratkem času je šlo, si je kar težko predstavljati, saj ima vila okrog 5500 kvadratnih metrov površine v štirih nadstropjih, kjer so med drugim tudi večji bazen, kinodvorana in zasebni frizerski salon. Teren so ob gradnji nekoliko dvignili, da so se iz vile odprli čudoviti razgledi na zaliv Boka Kotorska in Lovčen, okrog pa se na 75.000 kvadratnih metrih razprostira prekrasen park.