-
Ko pomislimo na varnost v kopalnici, najprej pomislimo na običajne nevarnosti, pred katerimi so nas svarili vse življenje: da voda in elektrika ne spadata skupaj in je nevarno stati na mokrih tleh, ko uporabljamo električne naprave, da je nevarno imeti staro infra grelno pečko ali kalorifer, kjer ju lahko dosežeta voda in vlaga. Vemo tudi, da blizu pipe ni dobro imeti vtičnice, saj tudi tako lahko pride do smrtonosnega električnega udara. Pa nam v kopalnici pretijo le te nevarnosti?
-
Potica na prelepem vezenem prtu bo tudi pripomogla k sproščenemu druženju v veseli družbi.
Za prt velikosti 130 x 130 cm potrebujemo 1,40 m svetlo zelenega blaga širine 140 cm, na katerem lahko štejemo niti, za vezenje pa 28 prejic v temno zeleni barvi.
Velikost vzorca A je približno 65 x 65 cm oziroma 163 x 163 križcev.
Vse robove obšijemo s cikcakastimi vbodi, da se blago ne cefra. Blago preganemo čez pol po dolgem in počez in zgibe ob niti prešijemo s sprednjimi vbodi. Nato na sredini blaga s sprednjimi vbodi označimo kvadrat s stranicami po 65 cm. Vesti začnemo na sredini ene stranice kvadrata na blagu, in sicer od sredine vzorca A, označene z dvema puščicama. Vsako naslednjo četrtino vzorca A obrnemo za 90 stopinj. Križce vezemo s tremi nitkami deljive prejice čez 3 x 3 niti na blagu. Po končanem vezenju odstranimo sprednje vbode. Prt zarobimo z dvojnim robom.
-
Zelo se ji je mudilo, ni vedela, da je ob tej uri na cestah taka gneča in vožnja do tega lepega mesteca traja tako dolgo! Celo prepričana je bila, da ima več kot dovolj časa, zdaj pa lovi minute! Vendar ne sme zamuditi in tudi ne bo, če bo le pohitela!
Zanimivo se ji zdi, kako so manjša mesta pri nas zdaj res lepo urejena, vidi se, kako se trudijo za lep videz in tudi udobno življenje prebivalcev. Tu ni težav s parkiranjem, veliko parkirišče sredi mesta ponuja celo brezplačno uslugo za dve uri! Česa takega si v glavnem mestu niti zamisliti ni mogoče! Saj ne da bi človek vse sodil po denarju, brezplačno parkirišče prinese tujemu obiskovalcu občutek prijazne dobrodošlice, in to je več vredno kot denar za dve uri parkiranja!
-
Spet prihaja čas, ko se bomo morali spopasti z invazijami polžev na vrtu. Seveda je veliko odvisno od vremena. Odločiti pa se moramo, ali bomo reševali pridelek na vrtu z naravnimi pristopi ali s pomočjo kemije ...
Jeseni bodo začele veljati spremembe zakona o fitofarmacevtskih sredstvih (FFS). Tako bodo kemične preparate, tudi tiste, ki so zelo učinkoviti, lahko kupovale le še osebe, ki imajo izkaznico o opravljenem usposabljanju za ravnanje s FFS.
Seveda je prav, da postajamo bolj ozaveščeni in uporabljamo snovi, ki so okolju bolj prijazne. Težava pa nastopi, ko ne znamo ločiti med resnično škodljivimi snovmi z višjimi koncentracijami in večjo škodljivostjo ter snovmi z manjšo nizko koncentracijo snovi, ki je učinkovita, na okolje pa nima bistvenega vpliva. Naj navedem primer: preparat Metarex ima najnižjo koncentracijo metaldehida, učinkovitost pa je trikrat večja od učinkovitosti drugih preparatov (Mesurol, Terminator, Polžemor itd.).
Še malo, pa se vidimo v Trogirju
Dragi bralci in prijatelji Vzajemnosti,
sonce že pošteno greje in tudi morje bo vse toplejše, ravno pravšnje do našega srečanja. Veseli nas, da se vas je veliko prijavilo na že petnajsto srečanje bralcev in prijateljev Vzajemnosti, in to v letu, ko praznujemo 45 let izhajanja revije. Tudi zamudniki se nam še vedno lahko pridružijo. Odšli bomo v Dalmacijo, točneje v Trogir, od koder je lepo izhodišče za izlete po bližnji okolici.
Družili in zabavali se bomo od nedelje, 2. junija, do srede, 5. junija 2019.
Orlovo gnezdo in Kraljevo jezero
GREMO NA IZLET
V soboto, 13. julija 2019
Vstopni mesti: Celje, Ljubljana, ob zadostnem številu prijav tudi Novo mesto in Nova Gorica
Odhod avtobusa izpred dvorane Zlatorog v Celju ob 5. uri, vstop potnikov na parkirišču Dolgi Most v Ljubljani ob 6. uri. Vstopi so mogoči še med potjo v Kranju, Lescah in na Jesenicah. Peljali se bomo skozi karavanški predor in naprej po avtocesti do Berchtesgadna v Nemčiji. Pot bomo nadaljevali z nemškim turističnim avtobusom iz Obersalzberga po 6,5 km dolgi gorski cesti na Kehlstein do predora. Sprehod po predoru do dvigala, s katerim se boste popeljali do znamenitega Orlovega gnezda na višini 1834 m, ki slovi po enkratni legi, čudovitem razgledu in zgodovinskem pomenu. Po postanku sledita vrnitev v Berchtesgaden in vožnja do Kraljevega jezera (Königssee). Sprehodili se bomo lahko ob jezeru, čas bo za osvežitev ali kosilo. Za doplačilo priporočamo vožnjo z ladjo po jezeru do polotoka in cerkve sv. Jerneja. Po ogledu se bomo odpravili proti domu. Prihod v večernih urah.
-
Če imate majhnega vnuka, ste gotovo že doživeli, da se je pri vas vedel »grdo«. Sredi kosila začne izgovarjati besede na D, nalašč packa s hrano, sitnari, tuli, cepeta ...
Značilno za vnukovo »grdo« vedenje pri starih starših je, da se pogosteje pojavi, kadar so v bližini njegovi starši, in manjkrat, kadar je z vami sam. Vendar pa starši za njegovo neprimerno vedenje niso krivi. Vzrok je v normalnih razvojnih značilnostih otroka, včasih pa tudi v trenutnih okoliščinah, kot so utrujenost, dolgočasje ob odraslih in zagotavljanje pozornosti, ki jo otrok ob neprimernem vedenju zagotovo dobi. Kadar je otrok z vami sam, se mu lahko bolj posvetite in zato prej ocenite, kaj potrebuje, tako pa zmanjšate možnosti za neprimerno vedenje.
-
Nekateri idrijski rudniški zdravniki so zlasti v 18. stoletju, ko je botanika slovela kot vrhunska naravoslovna veda, v okolici slovečega rudnika vneto raziskovali rastlinski svet. Njihova odkritja so dobila pomembno in še danes cenjeno mesto v evropski znanosti. Vabimo vas torej na pot ob Rakah, umetni, a slikoviti strugi, po kateri so idrijski tehnični geniji že v 16. stoletju napeljali vodo iz Belce in Divjega jezera, da bi gnala velike rudniške naprave.
Pot ob Rakah je edina v Idriji, ki se ponuja za lagoden sprehod, kajti to staro mesto se sicer ob vsem svojem obodu pri priči zažene v strmine. Ob tej poti boste aprila že lahko odkrivali številne naravne zaklade, ki so jih tako sijajno odkrivali in opisovali idrijski naravoslovci. Pot ob Rakah se imenuje po njih. Takoj ob njej – samo čez rečico in cesto – leži Divje jezero, največji kraški izvir pri nas. Obhod jezera zahteva nekoliko več previdnosti in primerno obutev, nikakor pa ne veliko napora, saj njegova površina obsega borih 23 arov. Prijetna pot je iz mesta dolga pol ure hoda. Če pa se pripeljete iz ljubljanske smeri, zavijete levo dva kilometra pred Idrijo na odcepu proti Idrijski Beli, ki po 400 metrih pripelje do jezera.
Skozi stara trgovska mesta do Uzbekistana
Svilna cesta, starodavna karavanska pot, je po kopnem in morju povezovala Kitajsko z Malo Azijo in Sredozemljem. S svojimi legendami o skrivoma prenesenih kokonih še danes buri domišljijo in v sebi nosi pridih skrivnostnosti. Trgovanje po njej naj bi se začelo v 1. st. pr. n. št., prva kitajska svila pa naj bi prišla do Rima v času Julija Cezarja in je takoj postala znak prestiža. Z vzhoda na zahod, seveda tudi obratno, so potovale dolge karavane. Najbolj med 2. in 13. stoletjem, potem pa so mongolska osvajanja kot tudi odkritja pomorskih poti v 15. in 16. st. do Indije in Kitajske povzročila njen zaton.
Kako najlažje sadimo brez bolečin v križu?
V aprilu največ sadimo s pomočjo sadik. Delo zagotovo poteka lažje, če se ne sklanjamo in sadimo brez bolečin v križu. Za delo brez bolečin v hrbtu bo poskrbel praktičen ročni sadilec, ki omogoča sajenje sadik v stoječem položaju. V nasvetu priporočamo tudi, kako skupaj kombinirati zelje, solato in vrtnine iz družine metuljnic.
Med zgodnje zelje v aprilu največkrat sadimo solato. V začetku aprila lahko ob rob grede sejemo grah ali bob, konec aprila to mesto zasede fižol, v maju čičerika. Pri mešanih gredah je treba nekoliko razširiti priporočene razdalje za setev in sajenje. Če zelje sadimo 60 cm narazen, je vmes dovolj prostora za sadiko solate. Setev graha, boba, fižola, čičerike opravite ob robu grede. Pri tem upoštevajte, da metuljnice sejete približno 40 cm od zelja. Za kolobar na taki gredi upoštevamo vrtnino, ki na gredi ostane dalj časa. V našem primeru je to zgodnje zelje. Zato je treba v poletnem času paziti, da na tako gredo ne sejemo repe, kolerabe ali črne redkve, ki so v sorodu z zeljem.