FILM

1. LIFFe

Čudovito je spoznanje, da je kljub koroni kino preživel in bo ostal. Tako kot ljubljanski filmski festival, ki bo potekal od 11. do 22. novembra v dveh dvoranah Cankarjevega doma (Linhartovi in Kosovelovi), kinih Komuna in Bežigrad, Kinoteki, v celjskem kinu Metropol in dvorani A. Podbevšek teatra v Novem mestu. Ponudil bo kakovostno aktualno filmsko produkcijo, filme nominirancev in dobitnikov nagrad na tujih filmskih festivalih, manj znano filmsko produkcijo iz Azije in Afrike, skratka kakovostne filme za filmoljubce, nekaterih sploh ne bo mogoče videti na našem rednem filmskem programu, če zaupamo besedam programskega direktorja festivala Simonu Popku. Gledalci bomo lahko še vedno glasovali za 'naj film' LIFFa, podelili bodo tradicionalne nagrade festivala, festivalsko središče bo še vedno v drugem preddverju Cankarjevega doma, gledanje filma z masko – preizkušeno – pa ni prehudo.

Ko z okenskih polic pospravimo zadnje balkonsko cvetje, naj te ne ostanejo prazne. Del čarobnih jesenskih odtenkov, ki jih občudujemo v naravi, lahko ustvarimo z zasaditvami cvetličnih korit. Zamislite si, kako prijetno bo iz toplega stanovanja ob skodelici kave ali čaja uživati v lepoti barvitega cvetja.

V zasaditvi na prvi fotografiji smo uporabili barvni trio v oranžni, rumeni in beli barvi drobnocvetnih mačeh. V obeh cvetličnih koritih je posajeno jesensko vresje rožnate barve. Nasad lepo dopolni zimzelena pisanolistna Hebbe 'Frozen Flame', ki bo zrastla do višine 40 centimetrov. Cvetlična zasaditev bo dovolj bogata še spomladi, če v zasaditev vključimo viseče rastline. V prvi zasaditvi je uporabljen mali zimzelen Vinca minor 'Imagine' z zlato rumeni listi. Pozno spomladi se bodo na njih pokazali nežni modri cvetovi, ki bodo zasaditev dodatno popestrili.

Ali ste vedeli, da čebele številčno presegajo človeško prebivalstvo na Zemlji? Oprašijo okoli 70 odstotkov rastlin, kar pomeni tretjino globalnega pridelka hrane. Ali drugače povedano: ena sama čebelja družina opraši okoli 7 milijonov cvetov.

Čebelarstvo ima v Sloveniji bogato tradicijo. Ob zadnjem »štetju« ob letošnjem praznovanju svetovnega dneva čebel 20. maja je v državi dejavnih več kot 11.000 čebelarjev in čebelark. Vsak prebivalec pa poje poldrugi kilogram meda na leto. Geografski pogoji v Sloveniji omogočajo pridelavo sortnega meda, kar je naša velika prednost. Po številu panjev smo rekorderji, saj jih imamo od štiri do pet na kvadratni kilometer. A čeprav imamo veliko čebelarjev, domačega meda ni dovolj, zato ga moramo uvažati.

Oreh najpogosteje sadimo novembra. Pri izboru sort smo pozorni, da za celinska območja izbiramo pozno odganjajoče sorte, ki se lažje izognejo pozebi. Tako si zagotovimo pridelek tudi v neugodnih letih, ko spomladi nastopi pozeba. Zaradi boljšega navzkrižnega opraševanja vedno sadimo dve različni sorti orehov.

Pri izboru sort orehov za celinska območja dajemo prednost sortam, ki pozneje odganjajo, te so franquette, elit, novosadski pozni. Na toplejših sadjarsko-vinogradniških legah ni treba izrecno paziti pri izboru sort glede na čas odganjanja. Zaradi medsebojnega opraševanja vedno posadimo dve različni sorti. Tako poskrbimo za vsakoletni pridelek.

Tenorist Branko Robinšak, prvak ljubljanske opere, poje že 37 let. Začel je kot študent v Ljubljani, nadaljeval na tujih odrih in se spet vrnil v ljubljansko operno hišo. Z glasom in odrskim nastopom nas je vedno očaral. Najraje je pel vloge iz italijanskega opernega repertoarja, čeprav je bil odličen tudi v Mozartovih operah in celo Wagnerjevi. Ob tem pa je eno leto opravljal še naloge umetniškega vodje ljubljanske operne hiše. Dela, doživetij iz dolgoletne uspešne kariere in težav zaradi novega koronačasa je imel več kot preveč, pa smo ga prosili, da o svojem življenju in bogati karieri spregovori za naše bralce.

Bela omela za srečo

Vejica bele omele, okrašena z zlato pentljo, prinaša v naš dom praznično decembrsko vzdušje, a tudi srečo v novem letu.

Vzorec s pomočjo fotokopirnega stroja povečamo za 50 odstotkov oziroma na želeno velikost in ga prerišemo na svileni papir. Na blago ga prenesemo tako, da med papir in blago vložimo kopirni papir za tkanine. Da se vzorec med prerisovanjem ne bo premikal, papir in blago ob straneh spnemo z bucikami. Na večjem prtu vezemo vzorec v vse štiri vogale, zlahka pa ga sestavimo v vzorec, ki nam je najbolj všeč.

Vemo, kako pomembno vpliva svetloba na naše počutje, tako naravna kot umetna. Če v stanovanjske prostore lahko posije sonce, se v njih tudi bolje počutimo. Dobro osvetljeni prostori delujejo večji, obenem svetloba poskrbi, da barve pridejo do izraza. Šele s primerno osvetlitvijo prostor dobi svoj pravi izraz, ob zadostni osvetlitvi prostorov pa smo tudi varnejši pred poškodbami in padci, saj so površine vidnejše.

A pogosteje kot bi si mislili, imamo preslabo ali neustrezno osvetljene prostore, njihove posamezne dele ali delovne površine. S staranjem lahko tudi slabše vidimo, na kar je dobro misliti ob prenovi ali preurejanju stanovanja in opremljanju s svetlobo. Izraza opremljanje s svetlobo skoraj ne poznamo in nam je tuj,  čeprav je to pravi način razmišljanja v nasprotju z namestitvijo prve svetilke, ki nam pride v roke. V starejših stanovanjih in hišah je bil običajno pripravljen le en izpust za luč na sredini stropa.

Dobre stare viže

»Ko sva se z ženo spoznala, ji nisem povedal, da igram na harmoniko, saj sem vedel, da me potem ne bi hotela. Doma so namreč imeli gostilno in glasbenikov ni marala. Da igram, je izvedela šele po poroki, ko smo bili na vlaku s še enimi svati, ki so imeli harmoniko. Res pa je, da so ji tekle solze ganjenosti, ko me je slišala igrati. A se je na to, da sem muzikant, hitro navadila,« pove Viki Ašič eno svojih najlepših zgodb, povezanih s harmoniko.

Celjan Viki Ašič si je svojo prvo harmoniko izdelal sam iz kartonske škatle, nanjo je narisal gumbe in »vadil igranje«. Prvo pravo diatonično harmoniko je dobil pri sedmih letih, kupil mu jo je oče v celjski starinarnici in bil tudi njegov prvi učitelj. Kasneje ga je v uk vzel gospod Mahnič iz Celja. »Bil je zelo dober, a strog učitelj in mi je večkrat prisolil tudi kakšno klofuto. A zaradi tega igranja nisem opustil, sem pa harmoniko na vaje poleti vozil z vozičkom ali na kolesu, pozimi pa na saneh,« se spominja svojih začetkov.

Vandramo po Sloveniji

Nebeška gora (985 m) je najvišji vrh v občini Radeče. Torej lahko začnemo vzpon kar v tem lepem posavsko-zasavskem kraju ob Savi, če smemo tako reči. Zapeljemo se v dolino rečice Sopote mimo radeške tovarne papirja. Imamo dve možnosti: da zavijemo s ceste na desno v razloženi zaselek Zagrad, tam pustimo avtomobil, se za kratek čas podamo po cesti in zasledujemo usmernike za Nebeško goro, kar precej časa hodimo po gozdu do travnika in sedla, od koder zagledamo vas Čimerno (805 m) in goro nad njo, ali da iz doline zavijemo vkreber na desno že kmalu po Radečah, na Njivicah, in se potem po asfaltirani cesti pripeljemo kar na Čimerno in tam parkiramo.