Ko stopimo skozi vrata v stanovanje ali stanovanjsko hišo, stopimo v svoj svet. Tu je meja med javnim in zasebnim, in predsoba daje prvi vtis o našem stanovanju. Predsoba je pravzaprav križišče v stanovanju, od koder vodijo poti naprej v stanovanje. Morda najprej stopimo v vetrolov in naprej v predsobo ali na stopnišče.

Predsoba ne sme biti utesnjena in temna, natlačena z opremo in navlako. Ne glede na velikost prostora mora biti dovolj možnosti za gibanje, za prihod in odhod, da se oblečemo ali slečemo, sezujemo in odlagamo. Prehajanje naprej v stanovanje brez ovir in med prostori, ki so ob predsobi, je nujno. Če so vrata v prostore ves čas odprta, jih morda snamemo in tako pridobimo več prostora. Predsoba je pogosto tudi garderobni prostor, kjer imamo višje omare ali celo steno omar. Če potrebujemo za dostop celo lestev, je to lahko nevarno.

Ali ste vedeli, da motovilec in zimska solata nista v sorodu? Kombiniramo ju lahko na isti gredi in tako prekrijemo vrtna tla z uporabnimi rastlinami. Najbolje je, da ju sejemo v ločene vrste in tako omogočimo obema vrtninama dovolj prostora. Setve opravimo v več terminih, da bo solate in motovilca dovolj v jesenskem in zimskem času.

Solata spada v botanično družino košaric, motovilec pa v družino špajkovk. Zato ni nič narobe, če med vrste zimske solate sejemo motovilec. Tako na praznem prostoru med solato ne bo rasel plevel, ampak koristna vrtnina. Zimska solata, ki jo bomo sejali, bo bolje prezimila kot tista iz sadik, ki jih lahko kupimo v trgovinah ali vzgojimo sami. Zimske solate pred zimo ne redčimo. Priporočljivo je, da jo prvič sejemo v sredini septembra in drugič v sredini oktobra. V primeru mile zime bo bolje prezimila oktobrska setev, v zgodnji in hujši zimi pa bo uspešnejša septembrska. Solato po navadi sejemo povprek, če jo bomo sejali v vrste, naj bodo le-te 30 cm narazen, tako jo bomo spomladi lažje okopali in razredčili. To storimo, ko so tla primerna za obdelavo. Dobri sosedje zimske solate so špinača, por, repa, blitva, čebula, zelje, cvetača, ohrovt, črna redkev, drobnjak, jagode, meta, korenček, beluši, sladki komarček, zelena in pastinak. Solate ne sejemo poleg peteršilja.

Pri psih so dokaj pogost pojav težave z analnimi vrečkami. Te lahko povzročajo težave, če se ne izpraznijo redno ali dovolj temeljito. Da je nekaj narobe, opazimo, ker se kuža drsa po ritki ter grize ali liže okoli repa ali ritke.

Analni vrečki, imenujemo ju tudi analne žleze, sta mošnjička, ki ju najdemo pri psih obeh spolov na vsaki strani anusa. Če bi gledali na uro, bi rekli, da sta urna kazalca nekje na 4 in 8. Stene analnih vrečk so obložene z žlezami, ki izločajo izloček, ta pa ima zelo tipičen smrdeč vonj. Izloči se po majhnem kanalčku skozi odprtinici, ki sta na zunanji strani anusa. Izloček vsebuje kemične komponente, ki delujejo kot označevalci teritorija. Je nekakšen pasji osebni podpis. Podoben je tistemu, ki ga proizvajajo dihurji za odganjanje sovražnikov in označevanje teritorija. Vsebina analne vrečke se po navadi izloči s krčenjem mišic črevesja, ki pritisnejo nanje vsakič, ko gre kuža na blato.

Človek se od nekdaj trudi, da bi izboljšal in polepšal svoje bivalno okolje. Žal pa se vanj pogosto naselijo tudi nezaželeni leteči ali plazeči se »stanovalci«, ki se nekontrolirano razmnožujejo. Nekatere vrste mrčesa, na primer pršice, celo slabo vplivajo na naše zdravje.

Pršice, ščurki, mravlje, muhe, komarji, bolhe, stenice, hrošči, tigrasti komarji, moknati kožojedi, kožni hrošči, pajki, molji, kokošje rdeče pršice ... nam lahko povzročijo veliko težav. Prav tako grenijo življenje domačim živalim. Najdemo jih praktično povsod: v bivalnih in počitniških objektih, posteljah oziroma kavčih, garažah, kleteh, skladiščih in na podstrešjih, bivališče pa si radi najdejo še v kokošnjakih, hlevih, pasjih utah ...

GREMO NA IZLET

V soboto, 17. oktobra 2020

Vstopna mesta: Celje, Ljubljana in ob poti 

Odhod avtobusa iz Celja ob 6. uri, v Ljubljani ob 7. uri. Najprej se bomo zapeljali v Štanjel, ki je eno najslikovitejših in najstarejših naselij na Krasu. Osrednji del naselja predstavljata grad in cerkev sv. Danijela. Pot bomo nadaljevali v Lokev na Krasu, si ogledali pršutarno ter pokušali suhomesnate izdelke in teran. Sledita pot v Koper in sprehod po mestu. Vožnjo bomo nadaljevali ob slovenski obali mimo Izole v Portorož, kjer bo postanek za sprehod po letovišču in za osvežitev, nato se bomo odpravili v Sečovlje, kjer si bomo ogledali soline in solinarski muzej. Popoldne sledi vožnja po dolini Dragonje in skozi Šmarje v Koper, kjer si bomo ogledali še kleti Vinakoper in pokušali njihova vina ob pršutu. Od tu se bomo odpravili proti domu. Prihod v Ljubljano in Celje v večernih urah.

GREMO NA IZLET

V soboto, 26. septembra 2020                                                         

Vstopna mesta: Ljubljana in ob poti, če bo dovolj prijav tudi Kranj, Novo mesto in Nova Gorica.

Odhod avtobusa s parkirišča na Dolgem mostu v Ljubljani bo ob 7. uri. Po avtocesti se bomo peljali do Celja, kjer si bomo ogledali celjski grad. Potem se bomo zapeljali v Vitanje, kjer bomo obiskali Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga. Pot bomo nadaljevali v Žiče, kraj, poznan po ostankih nekdaj mogočne Žičke kartuzije. Po ogledu sledi vožnja v Slovenske Konjice, kjer se bomo sprehodili skozi eno najlepše ohranjenih starih mestnih jeder pri nas.

Jože Pirjevec: Partizani

Obsežna monografija (na 900 straneh s številnimi fotografijami) prinaša celostni pregled nastanka in razvoja jugoslovanskega partizanskega gibanja, ki velja za najbolje organiziran odpor proti nacizmu v vsej Evropi.

Dr. Jože Pirjevec s pomočjo dokumentov iz ameriških, nemških, britanskih in sovjetskih arhivov natančno prikaže napeta razmerja znotraj partizanskega gibanja (tudi povojno brutalnost), razmerja med partizani in drugimi nacionalističnimi vojaškimi formacijami (belogardisti, četniki, ustaši …) ter tujimi vojskami, prav tako med partizani in zavezniki. Pri tem izpostavlja Tita, enega redkih vojaških poveljnikov, ki se je ves čas zadrževal na bojiščih, kot spretnega politika, zlasti v odnosih do britanskega premierja Churchilla, ta je namreč hotel Jugoslaviji vrniti kralja.

Dragi bralci in prijatelji Vzajemnosti, po preložitvi našega spomladanskega srečanja vsi že komaj čakamo, da se vidimo. Vse je pripravljeno, da se bomo v Zadru družili od nedelje, 6. septembra, do srede, 9. septembra. Še vedno se lahko prijavite. 

Tokrat bomo spoznavali severno Dalmacijo, točneje Unescovo mesto Zadar, od koder se bomo z ladjo ali avtobusom podali na potepanje po bližnji okolici. Nastanjeni bomo v hotelu Donat s tremi zvezdicami, ki leži v bližini prodnate plaže nedaleč od Zadra. Iz hotela vodi do plaže kratka pot, sicer pa ima hotel tudi zunanji bazen. Bivali boste v dvoposteljnih sobah.