Dobre stare viže

Doma je v Begunjah na Gorenjskem, ki jih je za vekomaj zaznamovala glasbena družina Avsenik. Z glasbo se je Toni Iskra prvič resneje spopadel v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, kjer je pihal v fagot, zanj prečudovito glasbilo. Kasneje je raztegoval še harmoniko, svoje prve akorde v narodno-zabavni glasbi pa je zaigral z Ljubljanskim kvintetom, ki se je onkraj meje imenoval Alpen Echo. To je bilo še v študentskih letih, ko so glasbeniki lahko igrali samo v času počitnic. Nastopali pa so predvsem v Švici.

Razgleda s Krvavca ali Velike planine sta zelo v čislih, ampak sta, le priznajmo, za pohodnika, ki kaj da na svojo kondicijo in ima veselje do hoje, malce prigoljufana, pač z eno ali drugo žičnico. Vest si – zdaj ga bomo imenovali izletnik – lahko malce olajša, če enkrat poskuša zlesti še na razglednik, ki je enakovreden Krvavcu in Veliki planini, stoji pa vmes, točno med njima. Sicer je malce nižji, a še vedno dovolj velik za stvarco, kakršen je človek.

Kamniški vrh je tista gora, ki prva vstaja kmalu za Kamnikom. Do nje se pride po cesti skozi Kamnik do Stahovice, tam čez reko Kamniška Bistrica do zaselka Klemenčevo (600 m). Ob parkirnem prostoru ob potoku Blatnica kaže en smernik proti Korošaškim slapovom. Od tam se kolovozna pot dvigne na Ravne senožeti in naprej po označeni poti na Kamniški vrh (1259 m), kar znese poldrugo uro vzpona. Gora je vsa strma in travnata, z zagruščeno grapo na sredi. Domačini jo imenujejo Roža, ker se je grušč okoli grape odložil v obliki šopka rož.

Beseda prenova pomeni nekaj novega, drugačnega, a pri marsikom vzbudi neprijetne občutke. Kriva je lahko slaba izkušnja ali predsodek, da prinaša prenova predvsem nevšečnosti in velike stroške. Vsi si želimo funkcionalno in udobno stanovanje, mnogi tudi sodoben in lep videz. Ko leta minevajo, se stanovanje in oprema postarata, otroci so odšli, spremenili smo se tudi sami, naše navade in potrebe, lahko tudi sposobnosti. Morda nam oprema in prostori ne služijo več enako dobro kot nekdaj. V preteklih tednih, ko smo bili vsi doma, smo postali pozorni na napake in neprimerne rešitve v stanovanju pa tudi na dotrajanost opreme.

POLETNI FESTIVALI

Direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana Darko Brlek napoveduje odprtje Festivala Ljubljana 2. julija na Kongresnem trgu z Beethovnovo 9. simfonijo, zaključek pa konec avgusta z orkestrom milanske Scale. Zaradi prepovedi potovanj je prišlo do nekaterih sprememb programa. Ne bo gostovanja Bolšoj teatra, orkestra iz Južne Koreje, moskovskih solistov, koncertne izvedbe opere Fidelio. Avgustovske manjše komorne koncerte bodo izvedli v preddverju Križank in Peklenskem dvorišču ter v nekaterih cerkvah. Poskrbeli bodo za ustrezno razdaljo med sedeži nastopajočih in obiskovalcev.

Če ste v času epidemije le sedeli doma, potem danes niste v veliko boljši formi, kot ste bili v začetku marca. Da naslednji krog (ki nam ga obetajo) dočakamo čim bolj pripravljeni, je dobro izkoristiti darove poletja in si okrepiti zdravje. Dobra priložnost se nam odpira pred očmi – vrtnice začenjajo cveteti.

Vrtnica je nedvomno kraljica med rastlinami, saj je v njenem eteričnem olju čez 300 komponent, vsebuje pa tudi zelo dragocene antioksidante, protivnetne in protimikrobne snovi.

Da, prav ste prebrali – vrtnice imajo velike moči in lahko z njimi krepimo zdravje, zaviramo vnetja, zdravimo dušo, obvladujemo sladkor in celo preprečujemo pešanje možganov. Seveda vsaka težava zahteva svojo obliko pripravka, zato je dobro, da se z njihovimi močmi seznanite čim prej. Čeprav ne veste prav vsega o njihovem načinu delovanja, so vrtnice tako varne rastline, da si jih že ta trenutek lahko naberete in zaužijete.

Čebele so za naše preživetje izredno pomembne, saj zagotavljajo hrano in prehransko varnost, trajnostno kmetijstvo, biotsko raznovrstnost ter pomembno prispevajo k ohranjanju okolja.

Ker so čebele in drugi opraševalci zaradi bolezni, podnebnih sprememb in nepremišljenih človekovih posegov v okolje zelo ogroženi, čebelarji in okoljevarstveniki svetujejo, kako lahko vsak posameznik z majhnimi dejanji prispeva k njihovemu ohranjanju.

Možnosti je več. Prav vsak lahko na svojem oknu, balkonu ali vrtu posadi ali poseje medovite rastline. Sezname rastlin najdemo na spletni strani Čebelarske zveze Slovenije (www.czs.si ali www.urbanicebelar.si) ali povprašamo v semenarnah in vrtnarijah. Če imamo prostora nekoliko več, postavimo še gnezdilnico za čebele (t. i. hotel za čebele). Na sprehodih v naravi ne trgamo travniških cvetic, raje jih prepustimo čebelji paši.  

V vrtnarstvu so polži nikoli izpeta tema. Večkrat smo že pisali o tem, vendar mislim, da tega ponavljanja ni nikoli dovolj. Spomnimo se, kako smo jih obvladovali pretekla leta ali pa se na novo seznanimo s sredstvi za zatiranje, saj je vedno na voljo kaj novega.

Najprej si osvežimo vedenje o polžih. Polži jeseni izležejo jajčeca, ki v toplem zavetju v zemlji prezimijo. Spomladi pa se izležejo mladi polži, ki prilezejo na plan v dovolj toplem okolju. Ko spolno odrastejo, začnejo takoj odlagati jajčeca in nova populacija je spet tu. Če ne posežemo v njihov razvojni cikel, imamo na vrtu ali njivi kmalu neobvladljivo populacijo. Okolje, v katerem se razmnožujejo, mora biti vlažno, toplo in bogato z organskimi snovmi, kot so listje, trava, vejice ipd. V hladnem vremenu polžev ni, šele topli sončni žarki jih spet privabijo. Pogoj pa je še vlaga, ki je njihovo pravo bivalno in udobno okolje. Seveda je potrebna še hrana, to pa predstavljajo solatni listi in druga zelenjava, planejo tudi po pravkar posajenih sadikah in jih hitro uničijo. Teknejo pa jim tudi mladi brsti sadik drevja, ki so prava poslastica.