Libeliče so skoraj neznana koroška vas, ujeta med reko Dravo, slovensko-avstrijsko mejo in Strojno, najvišje ležečim naseljem. Naselje ob robu Libeliškega polja pod Libeliško goro v občini Dravograd se zadnja leta tudi turistično prebuja, ponašajo pa se z izjemnim narodnozavednim dejanjem, s katerim so se v preteklosti zapisali v zgodovino.

Krajevna skupnost ima okoli 660 prebivalcev, sestavljajo jo štirje zaselki, nastanek kraja pa po dostopnih podatkih sega celo v 9. stoletje. Še v začetku 19. stoletja so bile Libeliče povsem slovenska vas, sicer del avstro-ogrske monarhije. Po francoski marčni revoluciji so leta 1849 postale samostojna občina, ki se je hitro razvijala, saj je bil kraj ob pomembni rečni prometni poti, namreč vas je bila že v 16. stoletju pomembno pristanišče za dravsko brodarstvo.

 Mojstra lutkarstva Breda Varl, oblikovalka lutk, scenografka, kostumografka, pedagoginja in nekdanja umetniška vodja Lutkovnega gledališča Maribor (LGM), ter njen mož Tine Varl, režiser in direktor LGM, sta pred kratkim za svoje dolgoletno delo na umetniškem področju prejela Glazerjevo nagrado za življenjsko delo. Za njima je pet desetletij zakonskega in delovnega sobivanja. Podpisala sta pod več kot 100 lutkovnih predstav, čez 70 pa sta jih ustvarila z rojaki na avstrijskem Koroškem. V slovenskem prostoru ju je najbolj zaznamovala in gledalce očarala nanizanka Zverinice iz Rezije, ki jo je v 13 epizodah posnela slovenska televizija. Ob ljudskih zgodah in nezgodah je na humoren način približala manj znano, a dragoceno rezijansko kulturno dediščino.

Antična Kapadokija je slovela kot dežela, kjer so vzrejali žlahtne konje in jih za plačilo davkov podarjali vladarjem. Bila je ena izmed pokrajin perzijskega cesarstva, in kot vse kaže, so jo oni poimenovali Dežela lepih konj. Celo Rimljani so kapadoške konje, ki so bili izjemno vzdržljivi, pošiljali na svoj sloviti rimski stadion za dirke z vozovi – Circus Maximus.

Danes se najde v teh krajih komajda kaka čreda konj, dežela pa zdaj slovi po čudovitih jatah pisanih balonov. V lepih jutranjih urah se tudi po sto balonov s turisti hkrati tiho pomika nad pravljično deželo. Pred 60 milijoni let so jo izoblikovali vulkani orjaki Melendiz, Hasan in Erciyes. Na prvih dveh se je v sodobnem času razvilo predvsem pohodništvo, na zadnjem, ki je najvišji, saj so mu našteli 3916 metrov in ponuja razgled na Črno in Sredozemsko morje, smučajo.

Ali želite odstraniti plevel na vrtu brez napora in težav s hrbtom? Delo bo s pomočjo ročne freze potekalo več kot petkrat hitreje kot z motiko. Odstranjevanje plevela in rahljanje tal opravite po padavinah, ko za delo porabite najmanj energije. Pravilno pripravite tudi tla za poletne setve in sajenje. Tako bo več časa ostalo za uživanje na vrtu, ki vas bo bogato nagradil s pridelkom.

Plevel najlažje in najhitreje odstranimo z malo ročno frezo. Zelo je uporabna tudi za rahljanje tal, ker uspešno nadomešča motiko. Vse več vrtičkarjev v Sloveniji jo uporablja in so z njo zadovoljni. Odstranjevanje plevela in rahljanje tal z malo ročno frezo, ki tehta samo 1,6 kilograma, poteka pet- do sedemkrat hitreje kot z motiko. Pred začetkom del je treba preveriti, da se zemlja ne oprijema obutve ali orodja. Potem se z njo samo sprehodimo (vozimo) po vrtu in spodrežemo plevel. Tako nimamo težav s hrbtom in križem. Delo najlažje opravimo po dežju, ko je zemlja rahla, delo pa poteka hitro in brez zapletov. Delovna širina orodja je 12 cm, zato je še posebno primerno za odstranjevanje plevela v medvrstnem prostoru. Orodja ni treba dvigovati, ker se preprosto vozi po gredicah. Tudi plevela ni treba pobirati, ker bo spodrezan v dnevu ali dveh ovenel. Tako se pri rahljanju in okopavanju ni treba sklanjati.

Nagelj spada v družino klinčnic, zato se ga drži tudi ime klinček. Izbira je zelo pestra in v vsakem letnem času se najde kakšna cvetoča sorta. Njihov cvet je tudi velikokrat upodobljen na slovenskih vezeninah. Pri nas je najbolj poznan gorenjski nagelj, čeprav se v naši vrtnariji včasih pošalim, da mi vzgajamo samo dolenjskega … V resnici pa ta avtohtona rastlina pripada gorenjski pokrajini. Najbrž zato, ker mu ugajajo tamkajšnje podnebne razmere.

Gorenjski in švicarski nagelj

 Pravi gorenjski nagelj ima živo rdeče cvetove. Njegova posebnost je vonj, ki se v večernih urah še bolj razvije. Najbolj mu ustreza zavetna lega, pod nadstreškom, kjer ne bo izpostavljen dežju in vetru, ki bi ga lahko polomil. Uspeva tudi na soncu, vendar ne bo nikoli tako lep kot na vzhodnih in severnih legah. Ljubitelji cvetja ga radi zamenjujejo s švicarskim. Ta ima temnordeče cvetove, širše liste in je odpornejši proti boleznim in škodljivcem. Oba pa potrebujeta za rast dobro odcedni substrat in prezimita pri temperaturi 8 stopinj Celzija. Vendar jima kratko obdobje nizkih temperatur pod lediščem ne škoduje.

Preplet vzorcev

Na udobnem bombažnem puloverju se privlačno dopolnjuje kar pet različnih vzorcev.

Velikosti: 40/42 in 44/46. Opisi za velikosti 44/46 so v oklepajih.

Potrebujemo: 500 (550) g bombažne preje; pletilke št. 3,5 in kvačko št. 3.

Vzorci. Gladke desne petlje: v vrstah na licu desne petlje, v vrstah na narobni strani leve petlje. Osnovni vzorec: nasnutek je deljiv s 4 + 2 krajnima petljama. 1. vrsta: krajna petlja, 1 leva petlja, *1 ovoj, 2 petlji desno prevlečeno snemamo, 2 levi petlji, od * ponavljamo, vrsto končamo z 1 ovojem, 2 petljama, ki ju desno prevlečeno snemamo, 2 levima petljama in krajno petljo. 2. vrsta: leve petlje. 3. vrsta: krajna petlja, 1 leva petlja, *2 petlji desno skupaj popletemo, 1 ovoj, 2 levi petlji, od * ponavljamo, vrsto končamo z 2...

Dobre stare viže

Doma je v Begunjah na Gorenjskem, ki jih je za vekomaj zaznamovala glasbena družina Avsenik. Z glasbo se je Toni Iskra prvič resneje spopadel v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, kjer je pihal v fagot, zanj prečudovito glasbilo. Kasneje je raztegoval še harmoniko, svoje prve akorde v narodno-zabavni glasbi pa je zaigral z Ljubljanskim kvintetom, ki se je onkraj meje imenoval Alpen Echo. To je bilo še v študentskih letih, ko so glasbeniki lahko igrali samo v času počitnic. Nastopali pa so predvsem v Švici.

Razgleda s Krvavca ali Velike planine sta zelo v čislih, ampak sta, le priznajmo, za pohodnika, ki kaj da na svojo kondicijo in ima veselje do hoje, malce prigoljufana, pač z eno ali drugo žičnico. Vest si – zdaj ga bomo imenovali izletnik – lahko malce olajša, če enkrat poskuša zlesti še na razglednik, ki je enakovreden Krvavcu in Veliki planini, stoji pa vmes, točno med njima. Sicer je malce nižji, a še vedno dovolj velik za stvarco, kakršen je človek.

Kamniški vrh je tista gora, ki prva vstaja kmalu za Kamnikom. Do nje se pride po cesti skozi Kamnik do Stahovice, tam čez reko Kamniška Bistrica do zaselka Klemenčevo (600 m). Ob parkirnem prostoru ob potoku Blatnica kaže en smernik proti Korošaškim slapovom. Od tam se kolovozna pot dvigne na Ravne senožeti in naprej po označeni poti na Kamniški vrh (1259 m), kar znese poldrugo uro vzpona. Gora je vsa strma in travnata, z zagruščeno grapo na sredi. Domačini jo imenujejo Roža, ker se je grušč okoli grape odložil v obliki šopka rož.

Beseda prenova pomeni nekaj novega, drugačnega, a pri marsikom vzbudi neprijetne občutke. Kriva je lahko slaba izkušnja ali predsodek, da prinaša prenova predvsem nevšečnosti in velike stroške. Vsi si želimo funkcionalno in udobno stanovanje, mnogi tudi sodoben in lep videz. Ko leta minevajo, se stanovanje in oprema postarata, otroci so odšli, spremenili smo se tudi sami, naše navade in potrebe, lahko tudi sposobnosti. Morda nam oprema in prostori ne služijo več enako dobro kot nekdaj. V preteklih tednih, ko smo bili vsi doma, smo postali pozorni na napake in neprimerne rešitve v stanovanju pa tudi na dotrajanost opreme.