Lidija Leskovšek z Rakeka je samosvoja ustvarjalka, mozaičarka. Ko je pri petdesetih letih izgubila zaposlitev v zunanji trgovini in ni našla druge, je odkrila nov smisel življenja v izdelavi mozaikov iz koščkov barvnega stekla različnih velikosti in oblik. To je sicer ena najbolj trajnih oblik dekorativne umetnosti, ki se je ohranila od antike naprej.

Nikoli prej se ni srečala z mozaiki, a ker je vedoželjna in spretna, je hitro usvojila potrebne veščine ustvarjanja. V zadnjih desetih letih jih je še nadgradila, saj ves čas raziskuje, odkriva in preizkuša nove načine sestavljanja. Motive najde v naravi, všeč so ji zlasti drevesa, kolesa oziroma krožne oblike. V naravi – ob rekah in v njih – najde tudi kamne, ki jih prav tako uporablja v mozaikih. Občudovanja vreden je zlasti relief, ki ga je iz prodnikov ustvarila na visokem zidu pred domačo hišo in je dolg kar 25 metrov.

Pomlad je že v polnem razmahu, prav tako pa tudi naše delo na vrtu. Marsikdo je osnovna dela že zaključil, posadil krompir, posejal solato in druge vrtnine. Tudi sadike grmovnic, okrasnih grmovnic in sadnega drevja smo že posadili, vendar je za vsa ta opravila še vedno čas, praktično vse pomladanske dni, a priporočljivo se je izogibati vročim dnem ali pa sadike takrat senčiti s prekrivko in primerno zalivati.

Vedeti moramo, da so tudi rastline podvržene stresom, boleznim, škodljivcem, lomom ipd., zaradi katerih pogosto propadejo. Zato si nikoli ne smemo dopovedovati, da smo s pravilno pripravo zemlje in ustreznim klasičnim gnojenjem, kot smo bili navajeni do zdaj, naredili vse za dobro rast in uspeh na vrtu. Na razpolago imamo nova dognanja v prehrani rastlin, ki se iz dneva v dan na novo pojavljajo, zato je prav, da se s tem redno seznanjamo in uporabimo vse najboljše.

Dragi bralci in prijatelji Vzajemnosti,

veseli nas, da se vas je veliko prijavilo na letošnje srečanje bralcev in prijateljev Vzajemnosti, ki bo že petnajsto zapovrstjo, in to v letu, ko praznujemo tudi 45 let izhajanja Vzajemnosti. Vsi tisti, ki se še niste odločili, se nam še vedno lahko pridružite. Odšli bomo v Dalmacijo, točneje v Trogir, od koder je lepo izhodišče za izlete po bližnji okolici.

Družili in zabavali se bomo od nedelje, 2. junija, do srede, 5. junija 2019.

GREMO NA IZLET

V februarski Vzajemnosti smo objavili napoved za izlet v Ribnico, Kočevje in Kočevsko Reko, ki bo v soboto, 11. maja. Odhod avtobusa bo iz Celja in Ljubljane. V Ribnici se bomo ustavili v tamkajšnjem rokodelskem centru in spoznavali tradicijo izdelovanja suhe robe, v Kočevju si bomo ogledali Šeškov dom, kjer domuje kočevski pokrajinski muzej, potem Kočevsko jezero, na koncu pa se bomo zapeljali v Kočevsko Reko, kjer bomo obiskali podzemni bunker Škrilj. Po ogledu bomo šli na kosilo. Cena za naročnike in njihove družinske člane je 62 evrov na osebo. Podrobnejši opis izleta najdete v februarski Vzajemnosti.

Živali so imele v zgodovini človeštva pomembno vlogo, še posebej psi, o čemer pričajo arheološki ostanki. Med drugim so zelo zgovorni mozaiki in mavčni odlitek psa, ki so bili odkriti v Pompejih. Prav tako nam o tem pričajo kipi, ki upodabljajo različne pasme psov in jih najdemo v muzeju v Vatikanu in Britanskem muzeju (British museum). Nekaj ostankov so našli arheologi tudi na območju nekdanje Emone. 

Lani so v Mestnem muzeju Ljubljana – v želji ljudem bolj približati Arheološki park Emona – pripravili poseben program, ki vključuje tudi štirinožne prijatelje obiskovalcev. Lastnikom psov so želeli ponuditi izkušnjo odkrivanja in spoznavanja ostankov rimske Emone v družbi svojih štirinožnih spremljevalcev, psičkom pa zagotoviti socializacijo in prijetno druženje s pasjimi vrstniki. V Arheološki park Emona spadajo Emonska hiša (prej Jakopičev vrt), Zgodnjekrščansko središče na Erjavčevi ulici in Rimski zid na Mirju. Vodstvo sta na podlagi najdb in pisnih gradiv pripravili Katja Kajba, »kustosinja pripravnica«, in njena mentorica dr. Bernarda Županek, kustosinja za antiko, ki se poglobljeno ukvarja s proučevanjem arheoloških ostankov Emone.

Udobna jopica, pletena v enostavnem vzorcu, je prikupno igriva zaradi domiselnega kombiniranja več odtenkov rumene barve. Deklice in prav tako dečki bodo navdušeni tudi nad jopico v živahnih zelenih, modrih in rdečih barvnih odtenkih. 

Velikosti: 6, 8 in 10 let. Opisi za 8 in 10 let so v oklepajih.

Potrebujemo: 200 (200/250) g oranžno rumene volne, po 150 g svetlo rumene in vaniljevo rumene; pletilke št. 3 in 4; 7 gumbov.

Vzorci. Patentni vzorec: menjaje pletemo 1 desno in 1 levo petljo. Gladke leve petlje: v vrstah na licu pletemo leve petlje, v vrstah na narobni strani desne petlje.

 Vremska dolina, Vreme in Famlje so v javnosti morda manj znani slovenski kraji, zato se domačini posebej potrudijo, da z zanimivimi prireditvami medse povabijo obiskovalce tudi od drugod. Zadnjo soboto v marcu vabijo na tradicionalni pohod po poti svojega rojaka Bogomirja Magajne.

Magajnova krožna pot spada v sklop projekta Slovenska pisateljska pot, posvečena je domačinu Bogomirju Magajni, zdravniku, psihiatru in pisatelju. Idejo zanjo je dala Mirjam Frankovič Franetič, planinska vodnica v Planinskem društvu Sežana.

Bogastvo pusta v šegah in maskah je na ilirskobistriškem območju in v Brkinih izjemno. Kaj je vzrok za to, ni popolnoma jasno. Morda skrajni konec slovanskega sveta in še vedno močno prisotna zavest, ko so bili ti kraji pod Italijo, ko se je bilo treba še toliko bolj truditi za ohranitev lastne identitete. Pustovanje je v krajih pod Snežnikom tako močno zakoreninjeno in še živo, da se predpustni čas podaljšuje, sprejemajo nove šege in ponovno uvajajo že opuščene, kot je vleka ploha na Dolnjem Zemonu.