Tugo Štiglic se je preizkusil na številnih filmskih področjih. Bil je režiser, scenarist, montažer, asistent številnih slovenskih režiserjev. Samostojno je posnel več filmov za Viba film, za slovensko televizijo je pripravljal reportaže, dokumentarne in etnografske filme ter mladinske oddaje. Za svoj bogati filmski opus je prejel Badjurovo nagrado za življenjsko delo. Prosili smo ga, da obudi spomine na svoje filme, režiserje in igralce, s katerimi je sodeloval, prigode in nepozabna doživetja.

Niti sam niti gledalci ne bomo nikoli pozabili njegove prve vloge, ko je pri devetih letih igral dečka Marka v kultnem slovenskem filmu Dolina miru, kamor ga je povabil njegov oče, znameniti režiser France Štiglic. »Seveda sem bil premajhen, da bi razumel globino in pomen tega filma. Kar začeli smo snemati. Toda bilo mi je všeč. Še posebej pa sodelovanje z ameriškim igralcem Johnnyjem Kitzmillerjem. Nisem še znal angleško, on je malo znal nemško, kar je bilo dobro za Lotti (zaigrala jo je Evelyne Wohlfeiler), ki je govorila nemško, tako da smo se nekako sporazumeli. Očaral me je, ker je bil izredno prijazen in topel človek. Vsi smo ga imeli radi. In ko so nas pred dvema letoma povabili na canski filmski festival ob 60. obletnici filma in nagrade, ki jo je dobil tam, je bilo prelepo. Hudo mi je bilo, ker ga ni z nami, saj je mlad umrl.«

Noč knjige 2019

Ob svetovnem dnevu knjige (23. april), ki poteka pod častnim pokroviteljstvom Unesca in povezuje ljubitelje knjige po svetu, bo pri nas že šestič potekala Noč knjige. V 150 krajih po Sloveniji in v zamejstvu se boste lahko srečali s knjigami in avtorji ob glasbi, na razstavah v galerijah in v bogati ponudbi gotovo našli kaj zase. Noč knjige namreč nagovarja vse generacije bralcev, tudi tiste v domovih za starejše, ker spodbuja bralno kulturo, vrednost domišljije ter znanja v družbi. Letos bo potekla v duhu francoske revolucije, pojasnjuje organizator Rok Zavrtanik. Ker zaznamujemo 230. obletnico, poziva k svobodi, bratstvu in enakosti. Spomnili se bodo tudi Valentina Vodnika ob 200. obletnici njegove smrti. Pa še to: Slovenske dneve knjige letos organizatorji prestavljajo v sredino maja.

Krožišče je najvarnejša oblika križanja cest, ker se vozila na poti ne prepletajo. Manjša krožišča umirjajo promet in olajšujejo vstopanje v prometni tok. Ker so pregledna, ne povzročajo zmede. Večja krožišča pa lahko človeka, ki je bil dolga leta navajen drugačnega križanja cest, solidno zmedejo.

Vozniku, ki vozi defenzivno in je strpen ter obziren do soljudi, ni treba posebej razlagati, kako je treba voziti skozi krožišča. On ve, da je treba prilagoditi hitrost in varnostno razdaljo. Ter da se v krožiščih pojavljajo tudi pešci. Tak voznik ne predstavlja pomembne nevarnosti tudi ob morebitni napaki zaradi napačne uporabe voznega pasu.

Bliža se čas, ko bomo ljubitelji cvetja morali razmisliti, v katere barve cvetov bi preoblekli balkone in terase. Dobra priprava je že pol uspeha, zato se sprehodite in preglejte, kje bi želeli prostor popestriti z rastlinami.

Še preden se odpravite v vrtnarije po nakupih, preverite, v kakšnem stanju so cvetlična korita. Ali so poškodovana in ali jih je treba očistiti? Predlagam, da jih izmerite, da boste natančno vedeli, koliko zemlje potrebujete.

Preglejte mesta, kjer bodo cvetlične posode stale. Korita, ki jih boste postavili na prosto, bodo izpostavljena vsem vremenskim nevšečnostim, kot sta dež in močna pripeka. Na senčni severni strani pa je ravno nasprotno: manj sonca in svetlobe. Tudi terasa z lesenim nadstreškom ima posebne pogoje, ki niso primerni za vse rastline. Zato je ključnega pomena, da rastlinam izberemo pravilno lego, kjer bodo imele primerne pogoje za dobro rast. Ali pa izberemo rastline, ki ustrezajo pogojem, ki jih imamo. Najtežje je izbrati rastline za popolno senco ter za žgoče sonce do večernih ur. Pa vendar veliko rastlin uspeva na pripeki, če imajo dovolj zemlje v cvetlični posodi in so redno preskrbljene z vodo.

Na velikonočni ponedeljek, ki bo letos 22. aprila, se bo po vsej Sloveniji zvrstilo kar lepo število pohodov različnih težavnosti, ki bodo po obilju velikonočne hrane za marsikoga dobrodošli. Izbrali smo dva najbolj obiskana.

Za pohod z najdaljšo tradicijo, letos bo že 26. po vrsti, velja velikonočni pohod iz Oplotnice do Črnega jezera na Pohorju in nazaj. Glavni organizator je Planinsko društvo Oplotnica, če je vreme lepo, pa se ga udeleži tudi več kot tisoč pohodnikov, ki zadnja leta prihajajo od vsepovsod. Za pot do Črnega jezera in nazaj v Oplotnico potrebujejo od pet do šest ur zmerne hoje po razgibanem terenu. 

Dobre stare viže

Trobentač Franc Kompare je doma iz Mengša, kjer so leta 1985 postavili temeljni kamen EGS, evropskega glasbenega središča. Do zamisli je prišlo, ker je pred tem mengeška godba praznovala stoletnico obstoja, v kraju pa je bilo vanjo vključenih veliko glasbenikov, tudi tovarna Melodija ter izdelovalci harmonik in kitar.

Prvi ansambel, v katerem je Franc igral, se je imenoval Veseli vandrovčki. Nekaj let po odsluženi vojaščini se je pridružil ansamblu Vita Muženiča, z njim igral tudi po Ameriki in Kanadi in leta 1984 nastopil celo na olimpijskih igrah v Sarajevu. Po desetletju igranja pa je zbral svoj ansambel Marela, ki je bil tesno povezan tudi z delom profesorja Franca Lipičnika, ki je takrat vodil Mengeško godbo.

Pred velikonočnimi prazniki, ko se več kuha in starejše obiščejo tudi njihovi otroci in vnuki, se pokaže, ali je med kuhinjskimi pripomočki in posodo vse, kar potrebujemo za zahtevnejšo kuho in da lahko postrežemo več ljudi kot običajno.

Kuhanje zahtevnejših jedi v večjih količinah zahteva drugačno delo, kot je kuhanje vsakodnevnega kosila za eno ali dve osebi. V šali pravimo, da za dva potrebujemo en lonec, eno kozico in eno ponev. Včasih se tako res poraja vprašanje, kako organizirati kuhinjo, da bi obenem omogočala preprosto in hitro vsakodnevno kuhanje z lahko dostopno posodo in občasne kuharske presežke ali številčnejše obede. Prvi pogoj je, da imamo dovolj delovne površine. Če pulta ni dovolj, si lahko pomagamo tudi z delom na jedilni mizi.

Dva vzorca na gladkem pletenju za občudovanja vredno elegantno jopico.

Velikosti: 36/38, 40/42 in 44/46. Opisi za 40/42 oz. 44/46 so v oklepajih.

Potrebujemo: 200 (250 oz. 300) g tanjše volne v poljubni barvi; pletilke št. 3,5; približno 150 cm satenastega traku širine 1,5 cm v svetlejšem ali temnejšem odtenku, kot je volna.

Vzorci. Patentni vzorec: menjaje pletemo 1 desno in 1 levo petljo. V vrstah na narobni strani pletemo petlje, kot leže. Gladke desne petlje: v vrstah na licu desne petlje, v vrstah na narobni strani leve petlje. Kodrasti vzorec: v vseh vrstah desne petlje. Luknjičasti vzorec: nasnutek je deljiv s 4 + 1 (3 – 1).  1. do 4. vrsta: kodrasti vzorec. 5. in 6. vrsta: gladke desne petlje. 7. vrsta: *1 desna petlja, 1 ovoj, 2 petlji desno prevlečeno snemamo (= 1 petljo desno prenesemo, 1 desna petlja in prevlečemo nastalo petljo skozi...

Velikonočni aranžma lepo dopolnjuje gnezdo s ptičkom ali piščančkom.

Za izdelavo gnezda potrebujemo: napihljiv balon, vrvico, lepilo Mekol, malo suhe trave ali mahu.

Balon napihnemo na želeno velikost gnezda in ga ovijemo z vrvico. V skledico damo lepilo, ki ga razredčimo z malo vode. Balon z vseh strani dobro pomočimo v lepilo in ga obesimo, da se posuši. Ko se posuši, ga preluknjamo in izvlečemo. V košaro izrežemo odprtino. V notranjost gnezda položimo travo ali mah, na katerega postavimo ptičico ali piščančka. Zraven lahko položimo še čokoladna jajčka.