Zdravilna zelišča, začimbe in dišavnice lahko v lonce sadimo vse leto. Prepričana sem, da je njihova uporaba tako vsestranska, da jo potrebuje vsaka terasa, balkon ali dom. V poletnem času nas bodo s svojim vonjem razvajale in sproščale. Poživljajoč hladen napitek iz citronske verbene, melise ali mete ne vsebuje sladkorja in škodljivih kalorij. Ali ste si že kdaj privoščili dišečo zeliščno kopel?

Tudi med cvetočimi enoletnicami na gredi se dišavnice in začimbe zelo dobro znajdejo. Poleg tega, da številne med njimi odganjajo nadležen mrčes, so še zelo dekorativne. Kot na primer pisanolistni žajbelj Salvia officinalis 'Goldblat'. Nežni svetlo zeleni listi, obrobljeni z rumeno, so nevsiljiva popestritev med modro cvetočo salvijo in rdečo begonijo. Z zasaditvijo pa smo pravzaprav ustvarili na vrtu malo priročno lekarno. Prav gotovo se bomo spomnili nanjo, ko nas bo bolelo grlo. Pisanolistne sorte žajblja namreč vsebujejo zdravilne učinkovine.

Marsikateri poznate Miho Kralja predvsem s plesov za seniorje, kjer igra tako glasbo, na katero radi plešete. Manj je tistih, ki vedo, da je napisal popevko Sava šumi, ki je skoraj ponarodela. Kralj pa je tudi tisti skladatelj, čigar naslovna skladba Andromeda je dolga leta spremljala prenose smučarskih poletov v Planici. Prvi je imel najboljše klaviature, sintetizatorje. Ustanovil je glasbeno skupino, kot »one man band« je na terasah in v barih igral komercialno glasbo, ustvaril scensko in filmsko glasbo za več kot 110 kratkih filmov. Pot enega naših največjih glasbenih posebnežev od pionirčka z rdečo rutico, značilno za nekdanjo Jugoslavijo, do pionirja elektronske glasbe pri nas je zanimiva, zato predstavljamo nekaj pomembnih postaj na njegovi dolgi glasbeni poti, ki traja še danes.

Poskusimo zavandrati v Suho krajino, deželico, v kateri vsa voda gine v tla. In vendar je njeno površje zeleno, košnja pa poleti obilna. Požrešna trohnoba mori les v gozdovih, ki po snegolomu in žledu ostajajo v glavnem nepospravljeni. Tu ima kaj pokljati pod tacami splašenih živali, hm, tudi medveda. Da je to suha dežela? Tudi domačini bi se radi otresli svojega poimenovanja, po katerem Suha krajina kakor da označuje nekaj manj prijetnega, manj imenitnega.

Treba se je torej zapeljati v dolino zgornje Krke, pri Zagradcu prečkati reko, dolenjsko lepotico, kreniti nekoliko navkreber proti Ambrusu. Najvišji hrib in širno razgledišče nad Suho krajino je Korinjski hrib, ki je tik nad vasicama Mali in Veliki Korinj. Za pregleden dostop skrbi dobra prometna signalizacija. Korinjski hrib (731 m) je na redko prepreden s starimi zidovi manjših stavb, vodnih zbiralnikov, ki izdajajo, da so tu nekoč živeli ljudje. Za njimi so ostali temelji zgodnjekrščanske cerkve iz 6. stoletja.

Mesec junij je zelo ugoden za razvoj rastlinskih bolezni. Če ukrepamo pravočasno in pravilno, ohranimo zdrav domači pridelek, v nasprotnem primeru lahko ostanemo brez pridelka paradižnika, zelo ogrožen je tudi pridelek krompirja. Proti boleznim ukrepamo s čajem ali drugimi pripravki, ki jih lahko pripravimo sami ali kupimo v trgovini.

Odpornost rastlin proti boleznim je treba začeti krepiti že junija in nadaljevati vse poletje. Iz rastlin lahko naredimo domače čaje in z njimi redno škropimo rastline. Čaj naredimo na tak način, kot ga pripravimo za osebno uporabo. Eno pest zelišča damo v liter vode. Narezana sveža ali posušena zelišča prelijemo z vrelo vodo, pokrijemo in počakamo vsaj 15 minut. Pustimo stati vsaj tako dolgo, da se ohladi, in nato odcedimo. Z ohlajeno tekočino poškropimo rastline.

Za ureditev balkona, terase ali površin ob hiši je pomembna odločitev o vrsti tlaka. Zunanje talne obloge izbiramo glede na videz, potrebe in življenjski slog, izpostavljenost vremenu in verjetno tudi glede na stroške. Tlakovane površine ob stanovanjski hiši morajo biti izbrane skladno s hišo tako po obsegu kot po videzu materialov. Pomembni so celosten videz stavbe in njen slog ter ureditev vrta. Če imamo radi bogato obraščen in pisan vrt, naj ne bo enako pisan tudi tlak okoli hiše. Bolje je izbrati nevtralne, nevpadljive površine in prepustiti govorico zelenju.

ZAKLADI SLOVENSKIH MUZEJEV

Novo mesto je v starejši železni dobi (8. do 4. stoletje pred našim štetjem) predstavljalo enega največjih centrov srednje Evrope. Med najpomembnejše najdbe časa, ko se v Sredozemlju izoblikujeta evropska civilizacija in kultura, spadajo bronaste figuralno okrašene situle. Prav od tu zdaj izvira šestnajst bronastih situl, od tega je devet okrašenih. Zato lahko po izrednih umetniških stvaritvah železne dobe Novo mesto poimenujemo mesto situl.

Bogata in živopisna situlska pripoved dopolnjuje naše vedenje o življenju socialno močno razslojene prazgodovinske družbe, saj v tem času ne poznamo pisave. Vrhnji sloj, elito tega časa, so predstavljali imenitni posamezniki, ki so v svojih rokah združevali politično, vojaško, ekonomsko, duhovno in socialno moč. Bogato okrašene bronaste situle so uporabljali kot prestižno namizno in protokolarno posodje. Iz njih so gostom na praznovanjih stregli dragocena opojna vina.

DOBRE STARE VIŽE

Ansambel Maksa Kumra je bil med tistimi, ki so leta 1969 nastopili na prvem festivalu narodno-zabavne glasbe na Ptuju, najstarejši prireditvi te vrste pri nas. Na tem glasbenem srečanju so Kumrovi godci prejeli nagrado za najboljšo instrumentalno skladbo in izvedbo. Začetek glasbene poti ansambla je bil tako zelo spodbuden, nadaljnje delo pa je prineslo kar nekaj še danes odmevnih skladb, kot so Cvetni maj, Odhajam na vrhe, V prazničnem jutru, Eno rož'co ljubim, Na kožuhanju in Poletni večer.

GREMO NA IZLET

V soboto, 24. avgusta 2019

Vstopna mesta: Ljubljana, ob zadostnem številu prijav tudi Novo mesto, Celje in Nova Gorica

Odhod avtobusa s parkirišča na Dolgem mostu v Ljubljani bo ob 7. uri, na poti po Gorenjski so mogoči vstopi. Peljali se bomo skozi karavanški predor in naprej po avtocesti do Gmünda. Potem bomo nadaljevali po alpski panoramski cesti po dolini reke Malte  do 199 metrov visokega jezu in panoramske ploščadi na nadmorski višini 1.933 metrov, s katere je čudovit pogled na jez in visokogorsko akumulacijsko jezero. Vrnili se bomo v  Gmünd in se zapeljali do Millstattskega jezera.

Lani je minilo sto let od konca prve svetovne vojne, ki jo je vsa Evropa počastila s številnimi spominskimi prireditvami. Zelo se je povečalo zanimanje za obiske krajev, kjer je potekala frontna linija in kamor je dve leti kasneje zarezala Rapalska pogodba.

Ker je frontna linija potekala tudi prek krajev današnje Slovenije, lahko tudi po celem stoletju še vedno naletimo na konkretne ostanke bitk. Za nas je imel konec prve svetovne vojne poleg grozljive izgube tisočih človeških življenj še dodatne hude posledice: Rapalsko pogodbo in z njo izgubo precejšnjega dela ozemlja.