GREMO NA IZLET

V februarski Vzajemnosti smo objavili napoved za izlet v Ribnico, Kočevje in Kočevsko Reko, ki bo v soboto, 11. maja. Odhod avtobusa bo iz Celja in Ljubljane. V Ribnici se bomo ustavili v tamkajšnjem rokodelskem centru in spoznavali tradicijo izdelovanja suhe robe, v Kočevju si bomo ogledali Šeškov dom, kjer domuje kočevski pokrajinski muzej, potem Kočevsko jezero, na koncu pa se bomo zapeljali v Kočevsko Reko, kjer bomo obiskali podzemni bunker Škrilj. Po ogledu bomo šli na kosilo. Cena za naročnike in njihove družinske člane je 62 evrov na osebo. Podrobnejši opis izleta najdete v februarski Vzajemnosti.

Živali so imele v zgodovini človeštva pomembno vlogo, še posebej psi, o čemer pričajo arheološki ostanki. Med drugim so zelo zgovorni mozaiki in mavčni odlitek psa, ki so bili odkriti v Pompejih. Prav tako nam o tem pričajo kipi, ki upodabljajo različne pasme psov in jih najdemo v muzeju v Vatikanu in Britanskem muzeju (British museum). Nekaj ostankov so našli arheologi tudi na območju nekdanje Emone. 

Lani so v Mestnem muzeju Ljubljana – v želji ljudem bolj približati Arheološki park Emona – pripravili poseben program, ki vključuje tudi štirinožne prijatelje obiskovalcev. Lastnikom psov so želeli ponuditi izkušnjo odkrivanja in spoznavanja ostankov rimske Emone v družbi svojih štirinožnih spremljevalcev, psičkom pa zagotoviti socializacijo in prijetno druženje s pasjimi vrstniki. V Arheološki park Emona spadajo Emonska hiša (prej Jakopičev vrt), Zgodnjekrščansko središče na Erjavčevi ulici in Rimski zid na Mirju. Vodstvo sta na podlagi najdb in pisnih gradiv pripravili Katja Kajba, »kustosinja pripravnica«, in njena mentorica dr. Bernarda Županek, kustosinja za antiko, ki se poglobljeno ukvarja s proučevanjem arheoloških ostankov Emone.

Udobna jopica, pletena v enostavnem vzorcu, je prikupno igriva zaradi domiselnega kombiniranja več odtenkov rumene barve. Deklice in prav tako dečki bodo navdušeni tudi nad jopico v živahnih zelenih, modrih in rdečih barvnih odtenkih. 

Velikosti: 6, 8 in 10 let. Opisi za 8 in 10 let so v oklepajih.

Potrebujemo: 200 (200/250) g oranžno rumene volne, po 150 g svetlo rumene in vaniljevo rumene; pletilke št. 3 in 4; 7 gumbov.

Vzorci. Patentni vzorec: menjaje pletemo 1 desno in 1 levo petljo. Gladke leve petlje: v vrstah na licu pletemo leve petlje, v vrstah na narobni strani desne petlje.

 Vremska dolina, Vreme in Famlje so v javnosti morda manj znani slovenski kraji, zato se domačini posebej potrudijo, da z zanimivimi prireditvami medse povabijo obiskovalce tudi od drugod. Zadnjo soboto v marcu vabijo na tradicionalni pohod po poti svojega rojaka Bogomirja Magajne.

Magajnova krožna pot spada v sklop projekta Slovenska pisateljska pot, posvečena je domačinu Bogomirju Magajni, zdravniku, psihiatru in pisatelju. Idejo zanjo je dala Mirjam Frankovič Franetič, planinska vodnica v Planinskem društvu Sežana.

Bogastvo pusta v šegah in maskah je na ilirskobistriškem območju in v Brkinih izjemno. Kaj je vzrok za to, ni popolnoma jasno. Morda skrajni konec slovanskega sveta in še vedno močno prisotna zavest, ko so bili ti kraji pod Italijo, ko se je bilo treba še toliko bolj truditi za ohranitev lastne identitete. Pustovanje je v krajih pod Snežnikom tako močno zakoreninjeno in še živo, da se predpustni čas podaljšuje, sprejemajo nove šege in ponovno uvajajo že opuščene, kot je vleka ploha na Dolnjem Zemonu.

Dobrih 80 let je preteklo od odprtja enega največjih arhitekturnih čudežev na svetu, visečega mostu Golden Gate v San Franciscu. Le nekaj kilometrov od mostu je na otoku sredi morja eden najznamenitejših zaporov na svetu – Alcatraz. Otok pelikanov so ga nekoč poimenovali Španci. A znamenito kalifornijsko mesto ponuja še mnogo več. 

Mesto se razprostira na polotoku med zalivom San Francisco in Pacifiškim oceanom, kjer so nekdaj živeli Indijanci iz plemena Yelamu. Leta 1776 pa je bil tam ustanovljen španski misijon svetega Frančiška Asiškega in Španci so kmalu postavili še vojaško trdnjavo. San Francisco se je začel razvijati leta 1835, ko je Anglež William Richardson začel graditi tudi zunaj obzidja katoliškega misijona. Mesto, ki se je tedaj imenovalo Yerba Buena, je bilo pod mehiško oblastjo, saj se je San Francisco leta 1821 odcepil od Španije in postal del Mehike.

Ogledalo je človeka že od nekdaj privlačilo in nosilo s seboj sporočilo nečesa skrivnostnega. In še vedno ogledalo primemo s spoštovanjem, ker se bojimo sedem let nesreče, če se nam razbije. Kako pa na ogledalo gledamo arhitekti? Pravzaprav tudi kot nekaj magičnega. Ogledalo ima pri oblikovanju prostora veliko moč in lahko pomaga prostor oblikovati, dopolniti podobo, in kar je še posebej zanimivo, prikriti napake in pomanjkljivosti prostora.

Ogledala so bila nekdaj izjemno draga, saj je bila izdelava zapletena in draga, izid pa negotov zaradi pokanja in tudi zaradi nanosa različnih kovin. Pravijo, da si lahko v šestnajstem stoletju za malo večje ogledalo prodal kar hišo. Danes so k sreči ogledala široko dostopna, na voljo v različnih velikostih, v okvirjih ali brez njih. Morda manjkrat uporabimo po meri odrezana ogledala, ki jih lahko nalepimo na pohištvo ali na pripravljeno podlago želene oblike ter se s tem prilagodimo svojim specifičnim potrebam.

Ne bi ponavljal, kako dolgo morsko obalo imamo (46,6 km, ampak od mene niste slišali tega podatka). Na delu istrske obale se prerivajo plaže, soline, lagune, izlivi rek, cestišča, industrija, pristanišča in marine, turistična infrastruktura, sprehajališča in mesta … Vmes pa najdemo celo krajinski in arheološki park, prvega pri Strunjanu, drugega pri Izoli, se pravi nedotaknjeno območje narave in zavarovano zgodovinsko območje.

V prvi pomladi na morje? Zakaj pa ne? Pogledati, kako se z zahoda začne nad Slovenijo jasniti – ali obratno: oblačiti? Vdihati mehek zrak, dišeč po soli? Poiščite jih torej, najprej te strunjanske klife, strme, ponekod navpične stene strunjanskega polotoka, ki padajo naravnost v morje; male, skrite zalivčke, v katerih ste se poleti morda kdaj samotno kopali. Pod klife pridete desno od strunjanskega kopališča, takoj nad vilo Tartini.