Ko se nočne temperature začnejo spuščati, to kmalu opazimo pri balkonskem cvetju. Rastline, ki so ljubiteljice vročega poletnega sonca, počasi odmirajo. Takrat v cvetličnih posodah ostane praznina, ki ob preostalem bujnem cvetju kvari videz. Ko pa prazne prostore nadomestimo z drugimi cvetlicami, lahko zasaditve občudujemo še dolgo v jesen.

Vrtni centri so dobro založeni prav z nezahtevnim cvetjem. Ker pa je novo zasajanje povezano z dodatnimi stroški, lahko uporabimo kar zeleno ali cvetočo lončnico, ki jo imamo pri roki.

Vzdrževanje čistoče v stanovanju je sicer mogoče s preprostimi pripomočki, kot so metla, krpa in vedro vode, pa vendar si ne znamo več predstavljati temeljitega in hitrega čiščenja stanovanja brez sesalnika. Na trgu je veliko vrst sesalnikov različnih kakovostnih razredov, a navsezadnje nas omejuje znesek, ki smo ga pripravljeni odšteti za nakup. Pri izbiri bi morali večjo vlogo igrati majhna teža in priročna velikost sesalnika ter preprostost uporabe, da nam bo v resnično pomoč.

Ena od stvari, ki pri uporabi sesalnika lahko zelo moti, je njegova teža. Zelo jo občutimo pri premikanju naprave in vlečenju cevi po prostoru in okrog vogalov. Mar je težka in nerodna naprava, ki jo moramo nenehno premikati poleg nastavka in palice ter se ogibati pohištvu, vogalom in opremi, res primerna za starejšo osebo, ki težko dviguje bremena? Je primerna za hitro čiščenje prostorov? Če ne vidimo dobro ali nismo ravno okretni, se lahko ob cev in napravo spotaknemo. Upoštevati moramo še pospravljanje sesalnika v shrambo ali omaro, ki je lahko zahtevno opravilo. Najslabše pa je, če nimamo prostora, kamor bi ga pospravili, in ostane kje za vrati ali ob omari. Še ena navlaka več, ki jemlje dragocen gibalni prostor. Zahtevno opravilo je lahko tudi čiščenje sesalnika, če morda slabo vidimo ali končamo tudi z razsutim prahom ob kihanju in obetu ponovnega temeljitega čiščenja.

Septembra vas vabimo na glasbeno obarvan pohod, ki poteka v spomin na godbenika in ljudskega godca Ivana Ulaga – Vrhovskega Anzeka in povezuje občini Laško in Štore.

Po Anzekovi poti iz Laškega na Svetino se bodo 7. septembra pohodniki od vsepovsod odpravili že trinajstič. Pohod, ki spada v sklop pohodov Po laških poteh, pripravlja Etno odbor Jureta Krašovca Možnar iz Laškega v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Svetina, ki spada v občino Štore.

Na Svetini se ob krajevnem prazniku tako spominjajo znanega ljudskega godca in kapelnika več godb na pihala. Ivan Ulaga (1919–1995), po domače Vrhovski Anzek,  je bil med drugo svetovno vojno partizan v Kozjanskem odredu, kasneje pa kapelnik vojaške godbe 14. divizije. Veljal je za izjemno naravno talentiranega muzikanta, ki je dobro poznal note in je znanje prenašal tudi na mlajše rodove. Njegovo zgodbo je v knjigi zapisal pokojni novinar Jure Krašovec.

Le komu ne zapoje duša, ko pomisli na nežne baletke v belih krilcih in kako plešejo na konicah prstov, na visoke skoke moških plesalcev, eleganco gibov, čudovite zgodbe, ujete v balete, kot so Labodje jezero, Romeo in Julija, Giselle ... Vse to je ovito v prelepo glasbo … Slovenski balet praznuje letos sto let in spomnili se bomo njegovih začetkov in ljudi, ki so spisali njegovo zgodovino.

»Poklic baletnega plesalca je prav gotovo nekaj posebnega, saj združuje izjemno zahtevno telesno usposobljenost z umetniškim izpovedovanjem brez besed. Plesalčevo sredstvo izražanja je njegovo telo. Nenehno urjenje, popolno obvladovanje mišic, iskanje lepe linije, skladnost v gibih – in nazadnje nenehna kontrola samega sebe.« Tako je baletno umetnost opisal dr. Henrik Neubauer, baletni plesalec, koreograf, operni režiser, pedagog in avtor skoraj 40 knjig neprecenljive vrednosti za baletno umetnost.

Dobre stare viže

»Ko se je pri nas kakšno delo zaključilo, ko so kosili ali pospravljali seno, se je začel 'likof'. Bila je prava kmečka veselica. Prišli so sosedje in sorodniki, jedlo se je in pilo, predvsem pa pelo. Mene je že kot otroka to petje neverjetno pritegnilo in zanimalo,« je o ljudskem petju na Pohorju rad povedal Tine Lesjak, harmonikar in pevec domačih viž, tudi skladatelj narodno-zabavne glasbe.                                                                                                        

Stojan Kerbler, eden najbolj znanih ptujskih umetnikov doma in po svetu, je svoje življenje posvetil umetniški fotografiji. Da se je uveljavil, mu ni bilo treba potovati v daljne dežele. Njegove fotografije so najlepši spomin, predvsem pa poklon Halozam, Haložanom in Ptuju. Tako jih sprejemajo domačini, stroka pa jih je nagradila s številnimi domačimi in mednarodnimi nagradami. Leta 1979 je za ciklus Haložani, ki je prepotoval ves svet, prejel nagrado Prešernovega sklada. Nič manj znani in cenjeni niso njegovi Portreti s ptujskih ulic, Koline in Dvorišča, sledijo jim Prostori. Pomemben del njegovega opusa so tudi tovarniške fotografije.

Nekaterim je dano, da lahko ustvarjamo s cvetjem in pri tem neizmerno uživamo, še posebej takrat, ko rože natrgamo na domačem vrtu ali jih naberemo v naravi. Cvetje je način komunikacije, je simbol ljubezni, spoštovanja, hvaležnosti. Podarjamo ga ob različnih priložnostih in z njim osrečujemo sebe in druge. Pred kratkim sem za prijateljico naredila šopek z domačega vrta. V njem je bilo cvetje iz njenega otroštva. Ker je ni bilo doma, sem ga postavila pred vrata. Ko me je poklicala in se mi zahvalila, je bilo čutiti solze sreče, ker je podoživljala otroštvo in hojo z bosimi nogami …

Le redkim uspe v življenju uresničiti svoje sanje. A dr. Meta Zagorc jih je celo presegla. Ko je bila še otrok, jo je babica večkrat vodila v gledališče, na kotalkališče, v cirkus, kjer so nanjo neverjeten vtis naredili akrobati, plesalci, igralci. Morda jo je to pripeljalo v ples in do vrhunskih rezultatov, ki niso prišli kar sami od sebe, ampak s trdim delom, znojem in vztrajnostjo. Po zavidljivi tekmovalni karieri je postala uspešna plesna pedagoginja, mednarodna plesna sodnica za standardne, latinskoameriške in moderne tekmovalne plese, med prvimi se je pri nas posvetila aerobiki in jogi, končala doktorski študij na fakulteti za šport, napisala je več kot 30 knjig, učbenikov, strokovnih in znanstvenih člankov in spada v vrh najuglednejših plesnih strokovnjakov doma in v tujini. Za izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa je prejela Bloudkovo nagrado.