-
Okrašen škorenjček je simpatična praznična dekoracija, če ga podarimo, pa lahko v notranjosti skriva še majhno presenečenje …
Za izdelavo potrebujemo:
- plastično steklenico
- olfa nož
- filc rdeče ali bele barve, črn trak filca za obrobo podplata
- kos kartona za podplat
- iglo in sukanec
- svinčnik
- čipke, umetno krzno, raznobarvne trakove
- lepilo in pištolo za vroče lepljenje
- Steklenici odrežemo dno in ravni del. Dno uporabimo za sprednji del škorenjčka, ravni del steklenice pa za zgornji del.
- Oba dela steklenice oblečemo v filc s pomočjo igle in sukanca ter lepilne pištole.
- Iz kartona izrežemo obliko stopala, tako da sprednji in zgornji del položimo na karton drug poleg drugega in obrišemo podplat. Oba dela prilepimo na podplat, ki smo ga ravno tako oblekli v filc.
- Na zgornji del (ravni) prilepimo umetno krzno, sprednji del polepšamo z bogato pentljo. Škorenjček lahko okrasimo, kakor nam je najbolj všeč.
Popestrimo si stanovanje za praznike
Prosti časdecember '18Ljudje Starejši Dom
V pustih poznojesenskih dneh brez sonca si zaželimo v stanovanju svetlobe in barvnih poudarkov, ki bi prinesli nekaj topline in energije. Ko se bližajo prazniki in je čas pričakovanja, si lahko s popestritvijo prostorov naredimo stanovanje prijetnejše, s svečkami ali dodatnimi lučkami pa je še lepše. Vsako leto so trgovine bogato založene z božičnimi okraski, a kar naprej jih ne moremo kupovati. Preveč različnih slogov ter barv vodi v nasičenost prostora in kičast videz.
Stanovanje si lahko popestrimo tudi drugače, brez kupljenih okraskov, le-te uporabimo le kot dodatke. Ozrimo se po stanovanju in poiščimo vse tisto, kar še spominja na poletne dni, in to za nekaj časa odstranimo iz dnevne sobe, jedilnice, morda veže. Okraski in suho cvetje z morja, školjke v skledi ali živahni vzorci na pregrinjalih s poletnih počitnic niso primerno okrasje za decembrske dni. Tudi z balkona ali terase pospravimo ležalnike, ostanke lončnic ali poletne blazine, rožast prt na mizi in jih nadomestimo s skupino zimzelenih rastlin v privlačnih loncih, čez katere položimo niz rumenih LED-lučk, lahko baterijskih. Pogled skozi okno na urejen balkon ali teraso poživi puste dni, naj bo lep tudi pozimi.
-
Leon – 120 let
Ob 120. obletnici rojstva Novomeščana in olimpionika Leona Štuklja so v Dolenjskem muzeju pripravili veliko razstavo o njegovi izjemni športni poti in življenju. Njegova hči Lidija je muzeju odstopila ogromno eksponatov, nabralo se je več kot 600 osebnih predmetov, med njimi pisalni stroj, osebni dokumenti, njegovi rokopisi, celo sedežna garnitura z omaro, podpisi pomembnih športnikov, ker je bil strasten zbiralec le-teh, pa zbirka značk, znamk in razglednic. V muzeju so pregledali več kot 4000 fotografij in veliko jih bo na ogled. Veliki telovadec, kot si je rekel sam, je do smrti živel po sokolskih načelih: skromnost, redoljubnost in skrb za telo.
-
Že v začetku decembra imamo v stanovanju adventni venček, božično lončnico in posejano božično žito. To so drobne stvari, ki si jih lahko pripravi vsak, da je dom praznično in veselo obarvan. Prepričana sem, da bi na vprašanje, na katero sobno ločnico najprej pomislite decembra, prav gotovo večina izbrala božično zvezdo. Razumljivo, saj je to najbolj iskana sobna lončnica v prazničnem času.
Prvotno so cvetove božičnih zvezd uporabljali za rezano cvetje pri krašenju različnih slovesnosti. Legenda govori o revnem dekletu iz 16. stoletja, ki je živela v Mehiki. Za božič je želela položiti darilo v jaslice v čast Kristusovemu rojstvu. Ker ni imela denarja, da bi si lahko privoščila drago cvetje, je nabrala rdeče cvetove, ki so rasli na grmih v naravi.
-
Hinko Krček se je rodil v glasbeni družini v vasici Sela pri Ptuju, njegov oče je bil ljudski godec in je igral na violino, saksofon, citre in harmoniko. Ljudski muzikanti sicer igrajo po posluhu, a oče je igral tudi po notah. Tudi sam je po končani osnovni šoli obiskoval glasbeno šolo na Ptuju in takrat je v roke dobil trobento, ki ga spremlja že vse življenje.
Že dolgo pa ima svoj ansambel domače glasbe, imenovan po njem. »Minilo je že 40 let potovanj s prijatelji, 40 let najrazličnejših doživetij in lepih občutkov, včasih tudi do skrajnih zmogljivosti. Bili smo zdoma tudi po pol leta, bilo je veliko domotožja in včasih so pritekle tudi solze,« se Hinko Krček spominja štirih desetletij uspešne glasbene dejavnosti.
-
Letošnje leto smo v Sloveniji posvetili spominu na Ivana Cankarja, 26. decembra pa se bodo ljubitelji hoje v naravi podali na pohod, poimenovan Po poteh Cankarjeve matere.
Neža Pivk, mati slovenskega pisatelja Ivana Cankarja, se je rodila 29. decembra 1843 v vasi Vrzdenec. Omožila se je na bližnjo Vrhniko, v zakonu z Jožetom Cankarjem se jima je rodilo 12 otrok, Ivan je bil osmi po vrsti. Pot zato poteka od njenega rojstnega Vrzdenca do Vrhnike, kjer je družina živela. Štirinajst kilometrov pohodniki z več postanki prehodijo v dobrih štirih urah, vmes pa se spominjajo posameznih opisov in zapisov iz Cankarjevih del in se srečajo z vrhniško kulturno in etnološko dediščino.
-
Še je čas, da s kvačko, pletilkami in volno hitro naredite topla in modna darila za svoje najdražje. Katere so njihove najljubše barve, pa tako ali tako že veste, kajne?
Naglavni trakovi za vso družino
Naglavni trakovi za mlado in staro so nepogrešljiv zimski modni dodatek.
Za deklice in dečke
Obseg glave: 44 do 52 cm.
Potrebujemo: 50 g melirane volne; krožno pletilko št. 2,5 ali 3.
Vzorci
Rebrasti vzorec: v vrstah na licu menjaje pletemo 2 levi in 2 desni petlji, v vrstah na narobni strani pletemo petlje, kot leže. Biserni vzorec: v vrsti na licu dela pletemo menjaje 1 desno in 1 levo petljo, v vsaki 2. vrsti petlje zamenjamo. V vrstah na narobni strani pletemo petlje, kot leže.
Drugačno božično-novoletno drevo
Letos lahko namesto klasične božično-novoletne jelke ustvarite malo drugačno dekoracijo, ki simbolno tudi predstavlja drevo. Gre za posušeno socvetje okrasne čebule, ki spomladi požene iz podzemne čebule.
Cvetoče okrasne čebule so sestavni del spomladanskega vrta, na mojem VRTu z RAZGLEDOM pa poleg ostalih okrasnih čebul raste tudi zelo posebna vrsta Allium schubertii, ki naredi največje socvetje med vsemi okrasnimi čebulami. Na eni izmed fotografij si lahko ogledate, kako so videti sveža kobulasta socvetja omenjene vrste. Ker so me pred leti očarala tudi njihova posušena socvetja, jih nisem zavrgla, ampak jih uporabljam za dekoracijo notranjih prostorov, decembra pa pri prazničnih okrasitvah.
-
GREMO NA IZLET
V soboto, 30. marca 2019 (2 dni)
Vstopna mesta: Ljubljana, Kranj, Celje
Prvi dan: Odhod avtobusa ob 6. uri z Dolgega mosta v Ljubljani in vožnja do Mantove. Ogled renesančnega mesta, ki je videti kot čipka na vodi. Utrjeno staro mestno jedro je zgrajeno na polotoku, s treh strani ga obdaja voda. Ogledali si bomo osrednji trg, vojvodsko palačo, Sordellov trg (Piazza Sordello) in Mantegnejev trg (Piazza Mantegna). Vožnja do okolice Modene in ogled predelovalnice balzamičnega kisa. Če bo čas, sledita še krajši ogled mesta in sprehod po Velikem trgu (Piazza Grande) do znamenite katedrale. Vožnja proti Parmi, nastanitev v hotelu, večerja in prenočevanje.
-
Pri lastnikih se pojavlja večna dilema, ali naj hišnega ljubljenčka cepijo ali ne. Živali cepimo, da bi jih zaščitili pred določenimi boleznimi. S tem želimo doseči čim večjo odpornost proti tem boleznim v celotni pasji ali mačji populaciji.
Veterinarji opravljajo cepljenja po protokolu in smernicah, ki jih določa svetovno združenje veterinarjev za male živali. Določeni sta dve skupini: osnovno in dodatno cepljenje oziroma obvezno in prostovoljno. V Sloveniji je zakonsko obvezno prvo cepljenje proti steklini za vse pse, ki so dopolnili 3 mesece starosti (med 12. in 16. tednom starosti). Drugo in tretje cepljenje ponovimo v presledku 12 mesecev od predhodnega. Nato pa živali cepimo na vsaka tri leta oziroma po navodilih proizvajalca cepiva. Steklina se prenaša z ugrizom stekle živali, prek sline ali dotikanja rane stekle živali. Slovenija je bila 2016 leta razglašena za državo, prosto stekline. Mačke cepimo samo v primeru potovanja čez državno mejo, in sicer vsako leto, če redno potujejo. Priporočljivo je cepiti tudi mačke, ki so zunanje in bi lahko prišle v stik z divjimi živalmi.