Okrogel nadprt krasi prelep cvetlični vzorec, vezen z belim vezom (rišelje). Nežno prosojnost cvetja, vezenega s svetlo rožnato biserno prejico, elegantno poudarimo s temnejšim rožnatim prtom.

Za okrogel prt premera 90 cm potrebujemo 100 x 100 cm belega platna, svetlo rožnato biserno prejico ter svetlo rožnato deljivo prejico za vezenje.

Narisana je četrtina vzorca, ki ga s pomočjo fotokopirnega stroja povečamo za 75 odstotkov oziroma po želji in ga nato prerišemo na svileni papir.

Privlačno dvobarvno jopico bolero hitro naredimo iz pletenega rokavnega šala, ki ga obrobimo s kvačkano borduro. Morda pa vam bo bolero bolj všeč v samo eni barvi.

Velikosti: 38/40 in 42/44. Opisi za 42/44 so v oklepajih.

Potrebujemo: po 250 (300) g temno in svetlo vijoličaste barve (oziroma po izbiri); pletilke št. 5 in kvačko št. 4.

Vzorci. Gladke desne petlje: v vrstah na licu desne petlje, v vrstah na narobni strani leve petlje. Kodrasti vzorec: v vseh vrstah desne petlje. Kvačkana bordura: nasnutek je deljiv s 14 + 3 začetnimi verižnimi petljami. Kvačkamo v krogih po vzorčni risbi in ponavljamo vzorčno enoto (VE). Vsak krog začnemo s 3 verižnimi petljami, ki nadomestijo 1. šibično petljo, in ga končamo z 1 polgosto petljo v zadnjo verižno petljo na začetku kroga. Kvačkamo od 1. do 5. kroga, nato 2-krat ponavljamo od 2. do 5. kroga. Pri tem dodajanja v 4. krogu vsakič ustrezno prilagodimo mrežastemu vzorcu.

Lansko poletje sem se z dvema prijateljicama odpravila za en mesec na Kitajsko. Ogledale smo si Šanghaj, Xian, Datong, Pingyao, Peking in zaključile v Hongkongu. Kitajska je varna država in za potovanje razmeroma poceni. Starejši nad 60 let imajo precej ugodnosti pri vstopninah in prevozih. Kar pa zadeva nekdaj pregovorno spoštovanje starejših, pa ga vsaj pri prevozih nismo zasledile. Kot je pogosto tudi pri nas, se mladi zagrebejo za sedeže, da lahko v miru igrajo igrice na telefonih ...

 Šanghaj je s 23 milijoni prebivalcev največje kitajsko mesto in tudi gospodarski razvoj je tu najhitrejši. Na obeh bregovih reke Huangpu se dvigujejo nebotičniki. Pudong, ki je bil še 30 let nazaj najrevnejši del mesta, se je, potem ko je dobil status posebne gospodarske cone, v trenutku razvil v najbolj gosto poseljen kraj z najvišjimi nebotičniki. Nad vsemi kraljuje Šanghajski stolp s 137 nadstropji, ki je druga najvišja zgradba na svetu. Na nasprotni strani reke pa je mednarodni trgovski del mesta z bankami in hoteli s promenado Bund. Tam sta tudi glavni nakupovalni ulici.

Ko ob svečnici že kaplja od ledenih sveč, vas vabimo v Selško dolino nad Škofjo Loko na zadnji izlet v zimi, ki pa v prijaznem vremenu lahko prikliče tudi zgodnji občutek prihajajoče pomladi. Pravzaprav gre za dva izleta, ki sta povezana in ju je mogoče brez večjih naporov opraviti drugega za drugim, najprej k Plečnikovemu spomeniku in za njim še na Miklavško goro.

Plečnikov spomenik stoji le nekaj korakov proč od ceste, ki pelje skozi Selško dolino, med naseljema Bukovica in Dolenja vas (da, to je tista vas, kjer so doma leteči bratje Prevc). Ob cesti je parkirišče. Presunljiv pomnik naše zgodovine stoji na mestu, kjer je nemška policija postrelila 19 talcev, da bi zastrašila partizanske domoljube v Selški dolini.

Sneg na smreki je prijeten simbol zimske idile. Sneg na cesti pa povzroča skrbi. In stroške. Kakšna sreča, da je bila do zdaj mila zima s padavinami. Sicer je v Sloveniji zimska služba v uradni pripravljenosti med 15. novembrom in 15. marcem. Zunaj tega časovnega okvira pa gre v akcijo vsakič, ko jo vreme zagode.

Posipanje cest s soljo in peskom preprečuje sprijemanje snega z voziščem in ob nizkih temperaturah pojavljanje ledenih krp na vozišču. Na hitrih cestah delavci zimske službe solijo in plužijo, peska načeloma ne uporabljajo. Na stranskih cestah pa ga posipajo vsakič, ko kaže na poledico. S stališča varne vožnje je preventivno posipanje s peskom in soljo (in magnezijevo raztopino) nujno. Za voznike zelo udobno. Ima pa tudi stranske učinke, kot bi rekli farmacevti. Recimo rjo. Ali razbito šipo.

VRT IN DOM

Visoke grede priporočamo vsem, ki imajo težave s hrbtenico. V mestih krasijo atrijske vrtove, večje balkone in terase. Na podeželju jih najdemo na strminah, težje dostopnih predelih, obrobah vrta. Vse več jih srečamo tudi na zelenjavnem vrtu, saj dajejo vrtu višino in olajšajo delo vsakemu vrtnarju.

Visoke grede so zelo primerne za vse, ki imajo težave s sklanjanjem in želijo imeti lep in urejen vrt. Zagotovo je najpomembnejša odločitev za visoko gredo olajšanje dela. Zaradi toplejših, zračnih in lahkih tal je pridelek tudi zgodnejši, manj je tudi škodljivcev (voluhar). Za lažje delo na vrtu naj bo visoka greda visoka do pasu. Višino torej določite glede na svoje potrebe. Širina visoke grede naj bo prilagojena osebi, ki na gredi najpogosteje vrtnari. Pri širini pazimo, da brez težav dosežemo tudi sredino grede.

Pred mnogo leti je bila vlaga v stanovanjih velika težava. Omet se je spreminjal v prhko zmes, ki je odpadala s sten, na zidovih se je nabirala plesen. Pričakovali bi, da bomo v sodobnem bivalnem okolju lahko pozabili na vlago in se morda bolj ubadali z drugo skrajnostjo, to je presuhim zrakom. Pa vendar je plesen še vedno pogosto prisotna v stanovanjih in kleteh. Pravzaprav srečujemo obe skrajnosti, torej vlažen in presuh zrak, in obe sta lahko zdravju škodljivi in neprijetni.

Presuh zrak nastane v ogretih ali celo pregretih prostorih, ki so načeloma dobro zračeni. Zračenje stanovanjskih prostorov je nujno, ker zamenjamo postan zrak, nasičen z vlago, s svežim. Pozimi, ko je mraz, je tudi zunaj zrak zelo suh in takrat kljub zračenju nastaja zelo suh zrak v prostorih. Ob centralni kurjavi, talnem ali drugem gretju se vsa vlaga posuši in na merilniku zračne vlage lahko odčitamo, da se vlaga spusti na neverjetnih 30 ali celo manj odstotkov. Pomislili bi, da je to zdravo okolje, a ni čisto tako. Ob zelo nizki zračni vlagi začutimo, da imamo suhe ustnice in nosno sluznico, morda nas celo sili na kašelj. Občutljivi imajo lahko težave s sinusi. Najprimernejša zračna vlaga naj bi se gibala malo nad 50 odstotki. Prenizka zračna vlaga slabo vpliva tudi na leseno pohištvo. Krči se parket, še posebej občutljivo je starinsko pohištvo oziroma pohištvo iz masivnega lesa.

Valentin ima sicer ključ do korenin, a očitno tudi ključ do src in ljubezni, saj bo v februarju največ organiziranih pohodov po Sloveniji prav okoli 14. februarja, ko goduje sveti Valentin.

Za Valentinov pohod z najdaljšo tradicijo velja pohod iz Kozjega na Bohor, ki ga organizirata Turistično društvo Kozje in Planinsko društvo Bohor Senovo. Letos bo že petindvajseti. Zgodil se bo v soboto, 16. februarja, ko se bodo pohodniki zbrali ob 9. uri v Kozjem in se podali na okoli štiri ure dolgo pot do koče na Bohorju. Ker je ob poti precej postojank s hrano, napitki in ponekod tudi z glasbo, se bo pohod zagotovo podaljšal. Pot je srednje zahtevna, ob prijavi je treba plačati pet evrov startnine, brez obveznih (medenih) srčkov seveda ne bo šlo.