Verjetno se komu še zdi nenavadno, da bi na balkonu ali terasi gojil zelenjavo. Vendar je ta trend vrtnarjenja priskrbel veliko zabave, ki je tudi koristna – zelenjavo, zelišča in še katerega izmed sadežev imamo ves čas pri roki. 

V večjih loncih uspešno gojimo cepljeno zelenjavo. Čeprav so te sadike višjega cenovnega razreda, si kakšno le privoščimo. Višjo ceno upraviči kakovosten in večji pridelek od običajnih rastlin, ki jih sadimo na vrtove in njive.

Zakaj je cepljena zelenjava drugačna od navadnih, vzgojenih iz semena? Ker gre za dve sorti, ki sta med seboj združeni (cepljeni). Prva zagotavlja velik pridelek in okusen plod, druga je po navadi sorta z močnim koreninskim sistemom. Na primer kumare in melone so cepljene na podlago buče. Jajčevec in paradižnik pa sta združena s podlago divjega paradižnika. Tako sta izkoriščeni najboljši lastnosti dveh rastlin. Prav zaradi cepljenja sadik lahko vzgojimo rastline, ki imajo večji in bolj aromatičen plod. Rastline so odpornejše za običajne bolezni.

Domači radič začnemo sejati junija. Pri tem je dobro upoštevati kolobar in izbrati prave gredice. Radič največkrat sejemo na prazne gredice, ki so ostale po spravilu zelo zgodnjih sort krompirja. Svoje mesto najde tudi na gredicah, ki so bile spomladi zasedene z nadzemno kolerabico in redkvico. Izberite še pravo sorto in radič na vašem vrtu bo prava vrtna poslastica.

Junija sadimo in sejemo na gredice, ki so ostale prazne po spravilu solate, redkvice, nadzemne kolerabice, zgodnjega krompirja in drugih vrtnin. Za nadzemno kolerabico in redkvico, ki smo jo sejali zgodaj spomladi, lahko sejemo ali sadimo radič. Primerna gredica za radič je tudi gredica, ki je bila predhodno zasedena z zgodnjim zeljem ali krompirjem. Ta gredica je običajno velika, zato na prazno mesto sejemo in sadimo več različnih vrtnin. Za krompirjem sejemo tudi črno redkev pa brstični ohrovt, listnati ohrovt in zelje.

Začnimo pri bistvu: zakaj sploh samodejni menjalnik, avtomatik? Ker je upravljanje pedala za sklopko, mešanje s prestavno ročico po menjalniku in odmerjanje plina zahtevno vozniško početje. Le pomislite na počasno premikanje v koloni. Kaj pa speljevanje z naloženim avtomobilom v klanec? Kaj pa obračanje ali parkiranje v tesnem prostoru? To je stres. 

Presenetljivo je, kako so nam trgovci z avtomobili in tudi strokovni mediji zamolčali prednosti samodejne sklopke in menjalnika. Nihče nikoli ni povedal, da je vožnja varnejša, ker ima voznik več časa za opazovanje in razumevanje prometa.

Balkoni in terase so spet postali prijeten prostor za posedanje, saj v toplih dneh radi preživimo zunaj veliko časa. Kako pa bi ustvarili povezavo med notranjostjo in zunanjostjo, si povečali dnevno sobo s prijetno urejenim balkonom ali teraso, ki bi postala njen podaljšek?

Lepo okolje, razgled, sonce in zelenje na balkonu ali terasi lahko postanejo podaljšek bivalnega prostora, ko odgrnemo zavese in se prepustimo pogledu skozi okno. Ko postane toplo, pa lahko tudi majhen balkon brez posebnega razgleda z nekaj dodatki spremenimo v prijeten bivalni prostor. Z večjimi lončnicami, nekaj barvnimi blazinami na udobnem vrtnem stolu in mizico, na katero postavimo kozarec hladne pijače, smo kot v poletni dnevni sobi.

»Župančičeva pot ni cilj, je potovanje, ki se nikoli ne konča.« Tak je slogan tradicionalne poti od Dragatuša do Vinice, po kateri se bodo pohodniki odpravili v soboto, 9. junija, in se poklonili 140. obletnici rojstva Otona Župančiča.

Ta kulturno-športni pohod, dolg 13 kilometrov, simbolno ponazarja pot, ki jo je v mladosti prehodil pesnik, ko se je iz Dragatuša namenil k sorodnikom v svojo rojstno Vinico. Kot dijak se je večkrat iz Novega mesta, kjer se je šolal, odpravil peš čez Gorjance v Dragatuš, kjer je preživel otroška leta. Od tam pa skozi slikovit kraški svet mimo Klepčevega mlina, okljukov reke Lahinje ter belokranjskih steljnikov naprej skozi prijetno senco gozda na Žeželj, kjer stoji Marijina romarska cerkev, k sorodnikom v Vinico.

Prosimo, ne razumite naslova tako, kot da pomeni nekaj grdega. Nasprotno! Gledališče Glej namreč pripravlja projekt z naslovom Starci. Delajo ga z ljubeznijo in spoštovanjem do seniork in seniorjev, želijo povezati mlado in staro generacijo, doseči medgeneracijski dialog. Prepričani so, da imajo starejši veliko spominov, ki so izjemno dragoceni in bi jih bilo škoda prepustiti pozabi.

Že pred časom smo iz Gledališča Glej prejeli obvestilo, da vabijo k sodelovanju pri projektu Starci posameznice in posameznike, starejše od 60 let, da »se nam pridružite k potovanju skozi spomine, k ustvarjanju filmskih zgodb in druženju. Zanimajo nas vaše zgodbe!« 

 Morda vam ime Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan pri Domžalah ne zveni znano, ko pa napišemo Poletno gledališče Studenec, je slika že drugačna. A brez zavzetih članov društva seveda ne bi bilo gledališča. Mimogrede, za ljubljanskimi Križankami in portoroškim Avditorijem je na Studencu pri Krtini tretje največje pokrito letno gledališče pri nas.

Ljubiteljsko gledališko ustvarjanje v tistih krajih ima skoraj sedemdesetletno tradicijo, dobrih petdeset let je vanjo vpet predsednik društva in režiser vseh predstav Lojze Stražar. V okviru Kulturnega poletnega festivala, ki se začne konec maja, se zvrsti več kot dvajset celovečernih prireditev in še več drugih kulturnih dogodkov, kot so literarni večeri, predstavitve knjig, potopisna predavanja in program ob kulturnem prazniku. »Z gostovanji poklicnih gledališč in opere kot tudi izjemnih zborovskih skupin tudi sami kulturno bogatimo.

Obilo dežja, bujna rast in obilica rastlinja na vrtu, ki še bolj ohranja vlago na površini gredic, so idealna kombinacija za naval polžev. Ti nam lahko na hitro izničijo ves vložen trud, saj pojedo vse, kar jim pride pred oči.

Največ škode naredijo polži brez hišic iz družin slinarjev (Limacidae) in lazarjev (Arinoidae). Uvrščamo jih med vsejede živali, ker se hranijo s hrano tako rastlinskega kot živalskega izvora. Aktivni so v glavnem ponoči in v oblačnem deževnem vremenu. Hranijo se z odmrlimi rastlinskimi ostanki in sadikami, nato se lotijo mladih rastlinic, listov, mladih poganjkov na drevesnih steblih, raznih semen ipd. Torej so v nevarnosti vse vrtnine, poljščine, sadno drevje, grmovnice, trava, zelišča in okrasne rastline ter semena na vrtovih in njivah.

GREMO NA IZLET

V četrtek, 20. septembra 2018 (2 dni)

Vstopna mesta: Ljubljana (Dolgi most), mogoči so vstopi na poti

Prvi dan: S parkirišča na Dolgem mostu v Ljubljani bomo odšli ob 5. uri. Po prestopu meje z Madžarsko se bomo peljali ob južni obali Blatnega jezera do Budimpešte. Obiskali bomo centralno tržnico in se sprehodili po mondeni trgovski ulici in coni za pešce Váci. Nato sledi krožni ogled glavnih mestnih znamenitosti: opere, Trga herojev, dvorca Vajdahunyad, Štefanove cerkve, parlamenta … Nastanitev v hotelu. Za doplačilo večerja v čardi. Po večerji vrnitev v hotel, prenočevanje.