Podaljšanje Tisnikarjeve razstave

V Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu so ob 90. obletnici rojstva in 20. obletnici smrti koroškega slikarja Jožeta Tisnikarja pripravili obsežno razstavo njegovih del, ki je do zdaj doživela tako velik obisk, da jo bodo podaljšali do 21. oktobra. Razstavo dopolnjuje raznovrstno fotografsko in dokumentarno gradivo, kar obiskovalcem dopolni izkušnjo ogleda in spoznavanja tega umetnika. Spremljevalni program pa pritegne vse generacije.

Letos mineva 110 let od rojstva pisatelja Miška Kranjca, zato bo tokratni Pohod po Miškovi poti posebej slovesno obarvan. Pohod, ki ga že več kot dvajset let pripravljajo njegovi prekmurski rojaki, bodo zaključili s kulturno in literarno prireditvijo pred njegovo rojstno hišo v Veliki Polani.

Pohodniki se bodo zbrali v soboto, 6. oktobra, med 9. in 10. uro v Lendavi pred Športno-kolesarskim centrom Čentiba, Lendavska ulica 19, in se skupaj podali na okrog 15 kilometrov dolgo pot do pisateljeve rojstne hiše. Iz Lendave vodi pot do zidanice Miška Kranjca v Lendavskih goricah in mimo 372 metrov visoke Piramide, ki velja za najvišjo točko Lendavskih in Dolgovaških goric. Pohodniki bodo prišli k znamenitemu stolpu Vinarium, največji tukajšnji turistični znamenitosti. S kartončkom, ki ga bodo prejeli ob prijavi, bo vstop na stolp ta dan prost, vendar le za tiste, ki se bodo nanj podali peš. Drugi se bodo lahko okrepčali pred vhodom, od koder je prav tako lep razgled. Seveda pa se ne more primerjati s tistim z vrha Vinariuma, visokega 53,5 metra, ki stoji na 302 metrih nadmorske višine in ponuja pogled kar na štiri države.

Misel, da se bliža 1. november, nas opominja, da bo treba pred praznikom urediti grobove naših pokojnih. Vreme postaja nenaklonjeno poletnim enoletnicam, še posebej rastlinam, ki so ljubiteljice toplejšega podnebja. Hladnejše noči jim ne ustrezajo, zato zgodaj kličejo po zamenjavi.

Kje in kako začeti? Izbor rastlin je pomemben dejavnik. Pri izbiri cvetja se spomnimo, katere rože ali katero barvo je imel pokojni rad in kaj bi mu bilo všeč. Upoštevati pa moramo še druge dejavnike. Izberimo rastline, ki ne zrastejo previsoko, da ne zakrijejo napisa na nagrobnem spomeniku. Pomembna je lega groba (sonce/senca), saj je od tega odvisno, kako bodo rastline uspevale, pa tudi to, kolikokrat vam bo uspelo obiskati pokopališče, da boste negovali rastline.

Ste ljubitelji malin in se sprašujete, katere sorte malin so najboljše. Na vrtovih največkrat sadimo dvakrat rodne sorte malin. Poznamo tudi sorte brez trnov in prave pritlikavke, ki jih sadimo tudi v lonce in korita. Zadnja dva oktobrska tedna sta primerna za sajenje česna.

Sorte malin se razlikujejo po barvi in velikosti plodov, času zorenja, lahko so enkrat ali dvakrat rodne, posebnost so pritlikave sorte, poznamo pa tudi takšne, ki nimajo trnov. Odlične enkrat rodne sorte malin za ljubiteljsko pridelavo sta sorti tulamen in tadmor. Na vrtovih svetujem sajenje dvakrat rodnih sort. Zelo rodne so: two timer sugana, polka, polana in erika. Polana je sorta, ki dobro rodi do zmrzali in ne potrebuje opore. Okrasni vrt in večje posode popestri sorta okusne maline groovy z rumenimi listi.

V spomin na svojega rojaka, pisatelja Franceta Bevka v Cerknem vsako leto pripravijo kar nekaj kulturnih prireditev, ki potekajo ves tretji teden v septembru, vrh pa dosežejo s pohodom v Zakojco in slovesnostjo pred Bevkovo domačijo v Zakojci nad Baško grapo. 

Organizatorjev rekreativnega pohoda, ki bo potekal v nedeljo, 16. septembra, je več, odvisno od tega, po kateri poti se podate. Najdaljša pot vodi iz Cerknega čez Porezen, označena je kot srednje zahtevna, zanjo pohodniki potrebujejo okrog šest ur, na pot pa se odpravijo že ob 5.30 zjutraj izpred TIC-a v Cerknem. Za varen korak poskrbijo člani Planinskega društva Cerkno. Ob 8. uri se prav tako iz Cerknega odpravi skupina, ki jo pot vodi na Gradišče, Zakriž, Vrh Ravni do Zakojce. Ta pot traja od štiri do pet ur, je prav tako vodena in je srednje zahtevna. Najkrajša pa je pot iz Hudajužne v Baški grapi, ki se začne ob 9.30, je lahka in jo pohodniki zmorejo v eni uri. Ta pohod organizirata LTO Laufar in Društvo Baška dediščina.

Veliko ljudi s poletnim cvetjem zaključi sajenje balkonskih korit z razlogom, da se ne »splača«, saj bo vse prekril sneg. Sama pa sem mnenja, da ravno v pustih jesensko-zimskih dneh potrebujemo največ barv, za kar poskrbijo mačehe.

Mačeha je ena izmed redkih cvetočih rastlin, ki cveti najdlje. Prve lahko sadimo konec avgusta in ob pravilni oskrbi jih bomo zavrgli šele naslednje leto, ko se ne bodo znale ubraniti visoke vročine.

Ko sem pred tremi desetletji začenjala svojo vrtnarsko kariero, mačeha name ni naredila posebnega vtisa. Vrtnarji smo kupcem sadike (brez cvetja) nakopali na gredici in jih zavili v časopisni papir, da se je zemlja držala korenin. Tako vzgojene mačehe so cvetele šele naslednjo pomlad, na voljo so bile samo velikocvetne mačehe v le nekaj barvah.

Dobre stare viže

Z veseljem pove, da so pri njih doma vsi radi peli, oče in mama, brata in sestre, imeli so dober posluh in so se družili predvsem ob sobotnih večerih. Ko je hodila v sedmi razred, je Joži Kališnik že zapela v oddaji Pokaži, kaj znaš in zmagala s pesmijo Moj rodni kraj, moj rodni dom. Leta 1976 se je v Kamniku pridružila novemu pevskemu zboru Solidarnost, ki ga je vodil prof. Viktor Mihelčič. Pela je prvi alt ali pa drugi sopran.

Leta 1982 so Avseniki potrebovali nadomestno sopranistko, saj je imela Ema Prodnik težave s hrbtenico. Kajetan Zupan, glasbeni urednik na Radiu Slovenija, je Vilku Ovseniku povedal, da je Joži Kališnik posnela solistično pesem, koroško narodno Oj, ta mlinar. Ker jima je bila zelo všeč, je že čez nekaj dni prišel Vilko Ovsenik v Kamnik na vajo pevskega zbora, se dolgo menil z zborovodjo, in potem ko jima je še enkrat zapela to pesem, je Vilko dejal, da jo v petek pričakujejo v studiu Helidon. »Sprejeli so me, čeprav nisem nikoli imela želje, da bi šla pet h kakšnemu ansamblu,« se spominja starih časov.

V Smledniku je maja že petnajstič potekala prireditev, ki jo organizira lokalno Društvo za ustno zgodovino skupaj s KUD in TD Smlednik. To je Flancanje – izmenjava zelenjavnih sadik med vaščani. Letos so jo v zadovoljstvo in ponos številnih vaščanov nadgradili še z otvoritvijo skupnostnega ali vaškega vrta. Vrt z več kot sto različnimi rastlinami so uredili na bregu pod cerkvijo sv. Urha.

Oba projekta izvirata iz tradicije v tem kraju. Flance, torej sadike, so si v Smledniku izmenjevali že od nekdaj, društvo je to tradicijo le obudilo in ji dalo posebno obliko. Pa tudi neke vrste skupnostni vrt je obstajal že v 20. stoletju. To so bili flančniki, gredice na prisojnem bregu Save, na katerih so vaščani vzgajali in si izmenjevali sadike. Žal jih pred 66 leti ob gradnji hidroelektrarne v Medvodah zalila Sava, ohranila se je le fotografija. 

Skoke, kraj z okoli 1120 prebivalci, so v neposredni bližini mariborskega letališča Edvarda Rusjana. A za naselje ve le malokdo – kljub vsej Sloveniji znanemu sosedu.

Edvard Škrabl, eden izmed domačinov, mi pove, da je kraj prevzel ime v času uskokov. Slovenci so prišli v redko naseljeno pokrajino sredi 6. stoletja in se preživljali s poljedelstvom. Območje so nekoč imenovali Vodogaj. Gozd na južni strani naselja, ki je zaradi krčenja za potrebe kmetijstva sicer mnogo manjše kot nekoč, se še danes imenuje Gaj, potok pa tod ne teče več. Nemški vojvoda Leopold II. je zemljišče podaril žičkemu samostanu, nato so ga prodali bogatemu mariborskemu sodniku Wildenreinerju, ki je mesto ubranil pred Turki.