Leto velikega pisatelja Ivana Cankarja

Ob 100. obletnici smrti velikega slovenskega književnika letos zaznamujemo Cankarjevo leto. Še posebej pestro dogajanje se obeta na Vrhniki, njegovem rojstnem kraju, prav tako pa bodo življenje in izročilo velikega kulturnika predstavili številni javni in zasebni zavodi, razstavišča, društva ter posamezniki po vsej Sloveniji. V koprodukciji ljubljanske Drame, Mestnega gledališča ljubljanskega in Cankarjevega doma so pripravili novo postavitev farse Pohujšanje v dolini šentflorjanski, ki jo je režiral Eduard Miler, avtorica priredbe in...

Po prebiranju tujih vrtnarskih revij in vrtnarskih forumov opažam, da tudi drugi vrtoljubci komaj čakate, da bi posejali prva semena. Za nekatere setve je še vedno prezgodaj, in preden okenske police zapolnimo z zelenjavnimi sadikami, lahko na njih vzgojimo kalčke.

Prvi kalčki so prišli k nam že pred desetletjem in prepričana sem bila, da kljub številnim delavnicam niso našli veliko uporabnikov. Ko pa sem te dni poiskala svoj stari kalilnik in malo pobrskala po spletu, sem bila presenečena nad izborom tako semen kot pripomočkov za kaljenje.

Živahna kombinacija barv, topli materiali, domiselni vzorci in prisrčni motivi na pižamah so razlog, da teh oblačil ne bi imeli le za spanje.

V trgovinah boste našli različne kose oblačil, ki jih lahko sestavite tako, da se boste v njih najbolje počutili. Lahko je to pižama ali pa srajčka oziroma tunika v kombinaciji s hlačami. Če vas rado zebe, izbirajte med krajšimi mehkimi jopami, tanjšim plaščkom ali toplo jopico iz mehkega velurja. Lepo je, če se tudi mehki copati barvno skladajo z oblačilom.

Prvo soboto v marcu, letos bo to 3. marca, se pohodniki podajo na tradicionalni pohod po Jurčičevi poti od Višnje Gore do Muljave, po poti, po kateri je mladi Josip Jurčič hodil v osnovno šolo. Pohod, ki ga pripravlja Planinsko društvo Polž Višnja Gora, je letos že petindvajseti, zasnovali pa so ga ob 150. obletnici pisateljevega rojstva.

V teh letih je postal eden najbolj prepoznavnih in najbolj priljubljenih pohodov. Poteka v vsakem vremenu in je znan tako po množičnosti kot tudi sproščenem druženju z domačini. Pot je dolga 15 kilometrov in se začne v mestnem jedru Višnje Gore, kjer potekata vpisovanje in plačilo startnine, ki znaša 3 evre in ni obvezna. S plačilom startnine dobijo pohodniki potni kartonček, na katerem zbirajo žige, informacijski in promocijski material ter zagotovljen avtobusni prevoz z Muljave nazaj do izhodišča. Prvi žig prejmejo ob prihodu, drugega v kraju Zavrtače, tretjega na Muljavi, četrtega pa letos na Krki. Start pohoda je med 7. in 10. uro iz Višnje Gore, kjer so urejena brezplačna parkirišča za osebne avtomobile in avtobuse. Tu bodo obiskovalci dobili informacije o dogodkih, povezanih s svetovnim dnevom čebel, 18. maja bo namreč v starem mestnem jedru slovesno odkritje spomenika kranjski sivki, ki izvira iz teh krajev. 

 Od sredine februarja do začetka marca, ko so vremenske razmere spremenljive, noči pa so še hladne, je pravi čas, da načrtujemo prve zasaditve in se pripravimo na setev vrtnin in dišavnic. Sadike vzgojimo v zavarovanem prostoru, od koder jih pozneje presadimo na prosto.

Semena lahko posejemo v najrazličnejše posode iz plastike, stiropora ali setvene platoje iz šote (multiplošče). Pomembno je, da je posoda trdna in ima zagotovljeno odcejanje odvečne vode. Pred setvijo preverimo kalivost tako, da semena položimo na vlažen prtiček, vato ali papirnato brisačo. Kalitev posejanih semen lahko pospešimo tako, da setvene posode pokrijemo s folijo in tako naredimo mini kalilnik. Kalitev pospešimo tudi z razmnoževalnikom, ki ga z malo spretnosti naredimo sami iz navadne škatle. Z notranje strani jo obložimo z aluminijasto folijo, od katere se bo svetloba enakomerno odbijala.

 29. januarja je Stanko Kristl dopolnil 96 let, pa se ne prepušča mirni starosti. Še vedno dela, razmišlja, snuje novosti, tako kot je to počel v vsem življenju. Arhitekta, profesorja, raziskovalca, inovatorja, humanista, akademika ter nenehnega kritika in sooblikovalca vsakdana uvrščamo med najvidnejše slovenske arhitekte. Njegova dela so ob svojem nastanku vznemirjala tako domačo kot mednarodno javnost. In tako je še danes. Veliko jih poznate tudi vi, vstopate vanje (bolnišnice, šole vrtce), živite v njih ali hodite mimo (tudi spomenikov),...

Zakaj se ne bi pridružili pustnemu rajanju in vsaj za kratek čas pozabili na skrbi? Z nekaj truda se lahko hitro spremenimo v prikupno maškaro: v nežnega metulja ali razposajenega klovna.

Metulj

Potrebujemo: pisarniški papir, svinčnik, penasto gumo, nalepke iz penaste gume, magični flomaster, elastiko z okroglim premerom ali širine 1 cm, šivanko in sukanec v barvi elastike, steklene bisere, lepilo za bisere, dva lepa gumba, lahko še drugo okrasje.

Pisarniški papir prepognemo, narišemo pol metulja. Izrežemo, model preizkusimo na obrazu in označimo točki za elastiko. Popravimo po potrebi, nato pa model namestimo na kos mossgumija, to je penaste gume, debeline okoli 3 mm. Naredimo obris s svinčnikom ali čarobnim flomastrom. Nato del izrežemo. S konico škarij naredimo luknjico na levi in desni strani. Namestimo primerno dolgo elastiko, to na eni strani zavežemo, če imate elastiko z okroglim premerom, na drugi pa prišijemo. Poleg šiva prišijemo še lep gumb v obliki metulja. Na očala nalepimo bisere različnih barv in nalepke iz mossgumija. Površino posušimo.

Kateri del stanovanja se vam zdi za starejšo osebo najnevarnejši? Verjetno bi bile na prvem mestu kopalnica in stopnice. Stopnice nas pričakajo že na poti do stanovanja, v klet, kjer koli v mestu, ozka in visoka vrstna hiša ima eno samo visoko stopnišče, po katerem večkrat na dan hitimo po raznih opravilih. Z leti nam postaja neskončno hitenje po stopnicah odveč, s težavo se vzpenjamo. Zaradi česa so stopnice lahko nevarne in kaj lahko storimo, da se po nepotrebnem ne izpostavljamo nevarnostnim?