-
Mimoza že cveti
Vejica nežno puhaste mimoze, povezane s pentljo, naznanja, da pomlad ni več daleč.
Vejico mimoze s pentljo (ali brez nje) lahko poljubno sestavimo v privlačne vzorce. Vezemo v križnem in linijskem vbodu na platno, na katerem lahko štejemo niti. Vezemo s 3 ali 5 nitkami deljive prejice čez 2 x 2 niti na blagu. Cvetove, liste in pentljo poudarimo z linijskim vbodom v ustrezni barvi. Izvezemo ga z dvojnimi sprednjimi vbodi.
Za vezenje mimoze potrebujemo prejice v rumeni in oranžni barvi ter tri odtenke zelene barve. Za vezenje pentlje pa potrebujemo svetlo in temno modro, svetlo in temno rdečo, svetlo in temno oranžno ter svetlo in temno zeleno prejico.
Kuretno – ko kure kurijo kresove
»O imenu vasi obstajata dve varianti,« mi pove Tone Šterban, rojen v Kuretnem blizu Laškega. Po prvi razlagi naj bi ime nastalo v času turških vpadov, ko so s kurjenjem (kuriti – Kuretno) kresov na razglednih vrhovih opozarjali na nevarnost. Druga možnost pa je, da so vas poimenovali po kokoših, kurah ...«
Na strmih bregovih med dolinama reke Savinje in Rečice so nekoč prevladovale zidanice, saj je bilo tu vinorodno območje. S pojavom trtne uši v 19. stoletju je žal večina vinogradov propadla. Kdo ve, morda pa je k manjšemu zanimanju za vino pripomogel tudi razvoj pivovarstva v bližnjem Laškem.
Willemstad, karibski Amsterdam
»Glavno mesto Curaçaa, Willemstad, je prikupno, takoj te zanese v Amsterdam. Če posije sonce, te zanese v Benetke. Mesto samo je lepa kulisa. To je mesto mojih sanj, je bil moj prvi vtis. Holandske hiše so kot pravljica. Sama skladišča, petrolejske cisterne, naftovodi se križajo v vseh smereh.« Za uvod sem si izposodila besede Mirana Ogrina iz leta 1969, ker je ravno tako na otok priplul z ladjo – on na svoji poti okoli sveta, jaz pa več kot 40 let kasneje s potniško ladjo, na kateri sem službovala. Zanimivo je, kako ljudje podobno vidijo ali doživijo nekatere kraje.
-
.jpg)
47. teden slovenske drame
Začne se 27. marca, na svetovni dan gledališča, v Prešernovem gledališču Kranj. Nova selektorica TSD Tea Rogelj je v tekmovalni program uvrstila osem, v spremljevalni program pa šest predstav. Pri svojem izboru je zasledovala merilo kompleksnosti uprizoritve in njene dovršenosti, ob tem pa se je ravnala po pravilu festivala, ki ji omogoča strnjen pregled najučinkovitejših uprizoritev ter tudi odmev pri občinstvu ter kritiški javnosti. »Kot gledališka kritičarka opažam, da uprizoritve pogosto izhajajo iz družbenoangažiranih idej, a jih izvajalci vse prevečkrat ne izpeljejo do konca. Sredi procesa zastanejo, kot da so se utrudili,« ugotavlja selektorica, ki pogreša tudi več uprizoritev del slovenskih dramskih klasikov, vse pogostejši pa so avtorski projekti. Tri gledališča iz Srbije, Hrvaške in Češke bodo dopolnila ponudbo slovenskih gledališč iz domovine in zamejstva.
Kaj moramo vedeti, ko sestavljamo oporoko
FINANCE IN MI
Čeprav sestava oporoke marsikoga spominja na konec življenja, pa razumski ljudje v pripravi tega pravnega akta vidijo odgovorno dejanje, s katerim bodo sami poskrbeli za usodo svojega premoženja in drugih pravic (in dolžnosti) v času, ko jih ne bo več.
Ena izmed pogostejših nejasnosti v zvezi z oporoko je, v kakšni obliki mora biti ta sestavljena. Marsikdo meni, da je pri oporoki potrebna določena formalna obličnost, čeprav v resnici to ni tako. Oporoka je namreč veljavna že tedaj, ko jo oporočitelj lastnoročno sestavi in jo podpiše.
-
Puščobnih in v sivino dolgočasja zamotanih prispevkov gotovo ne berete radi. Zato naj bo vrtnarjenje barvito in aktualno. Torej letnemu času primerni namigi morda le padejo na rodovitna tla. Tokrat se razglejmo med poletnimi astrami ali nebinami, ki so nekoč tudi v strokovnih krogih veljale kot Aster sinensis, potem pa so ugotovili, da je to sicer ena sama botanična vrsta, ki spada v rod drugačnega imena. Zdaj bo čas, da posejemo njihovo seme.
Poletne astre že dolgo zavzemajo pomembno mesto na slovenskih vrtovih. Zgodovinski viri so si edini, da so v Evropi zacvetele prvič okoli leta 1730. Kot prvotne divje rastline prihajajo z Daljnega vzhoda in v botaničnem poimenovanju imajo po pravici temu primeren vrstni prilastek. Kot običajne travniške rastline jih najdemo v Koreji in severovzhodni Kitajski, tudi v botanično izredno bogatih pokrajinah, kot sta Sečuan in Yunnan. Menda pa jih v tistih krajih tudi na vrtovih gojijo že dobrih 2000 let.
-
Gledališčniki živijo svoje življenje pozno v noč, predstavljam si, da je tako tudi s prevajalci, ki tuhtajo in iščejo besede, s katerimi bi kaj povedali lepše, najlepše, in če kdo v svojem delu uspešno združuje oboje, je to Alenka Bole Vrabec, igralka, režiserka in književna prevajalka, ki sooblikuje kulturno življenje v Radovljici že več kot 40 let. Luna ji sije osrečujoče svetlo. Bila je strokovna svetovalka za gledališko dejavnost v rojstni Radovljici in Kranju, direktorica Gledališča Toneta Čufarja na Jesenicah tudi takrat, ko jim je padel strop na glavo, pa se je kot levinja borila za to, da ne bi 'padlo' še gledališče, ker ima že desetletja veliko navdušenih in zvestih obiskovalcev, in Linhartove dvorane v rojstnem mestu ter umetniška vodja tamkajšnjega Linhartovega odra. Čeprav veliko dela, ji ni nikoli bilo žal časa za družino, dobro glasbo, kuho, recepte nesebično deli z drugimi in jih objavlja v več medijih.
-
Beli golobici
Golobici s trakovi v kljunčkih sta zavezali veliko pentljo. Ta priljubljeni vezilski motiv za velikonočne praznike vezemo v čudovitem belem vezu /tehniki rišeljeja.
S pomočjo fotokopirnega stroja povečamo vzorec. Naravna velikost vzorca, ki ga vezemo na prtu in zavesi, je široka 40 cm in visoka 20,5 cm. Za vezenje na pravokotnih ali kvadratnih prtičkih vzorec poljubno zmanjšamo.
Vzorec prerišemo na svileni papir. Za prerisovanje vzorca na blago potrebujemo gladko in trdo podlago. Blago z risalnimi žebljički pripnemo na podlago, da se med prerisovanjem ne premika. Na poljubno mesto na prtu (zavesi) položimo vzorčno risbo. Vmes vložimo kopirni papir za tkanine in s svinčnikom skrbno prerišemo vzorec.
-
»Ta marec bo res še posebno zanimiv – če ga bomo preživeli!« se je Cilka navsezgodaj posmehnila sama sebi v ogledalu.
Bila je sama doma, Tone je že pred pol ure odšel in ga še več kot uro ne bo nazaj. Je že malo prestar, da bi letel kot včasih na goro in bil v eni uri nazaj. Pa ne samo starost, tudi cigarete so dale njegovemu telesu svoj pečat. Vsako jutro ga je poslušala, ko je kašljal in pljuval, preden je sploh začel dan. Kadar ni imel mačka, takrat itak nisi vedel, kdaj se bo sploh splazil iz postelje. Odkar je bil v pokoju in ni bilo treba zjutraj v službo, si je to večkrat privoščil. Ali pa se mu je večkrat zgodilo – vsaj tako bi si lahko človek mislil zjutraj, ko je bil tak siromak in mu je bilo tako zelo žal. Ko ni vedel, kdaj je zvečer prišel domov, ali ga je kdo pripeljal, kje so bili in kaj se je dogajalo.
-
Vrtne gredice začnem pripravljati takoj, ko je zemlja primerna za obdelavo. To je takrat, ko se zemlja ne oprijema vrtnega orodja in obutve. V osrednji Sloveniji je to običajno sredi marca.
Spomladi najprej sadim spomladanski česen, čebulček (boljši je drobnejši), sejem bob, šalotko, grah, redkvico in solato. Na zelenjavni vrt umestim še zgodnje zelje, brokoli, cvetačo in nadzemno kolerabico. Slovenci obožujemo krhkolistne sorte solat, med katere uvrščamo braziljanko, bistro, ledo in ljubljansko ledenko. Za hitrejši pridelek priporočam sajenje sadik s čim bolj razvitim koreninskim sistemom in ne prevelikim nadzemnim delom. Korenine naj bodo bele, če rumenijo ali so nekoliko oranžne ali rjave, je sadika zastarana, zato bo pridelek slabši. To je še posebno pomembno pri zelju, cvetači, brokoliju in drugih kapusnicah.
