Dragi naši bralci in prijatelji! Za letošnje že 12. srečanje smo na vaš predlog izbrali Dalmacijo. Vabimo vas na prijetno druženje v eno najslikovitejših dalmatinskih mestec Primošten. Skupaj se bomo naužili prvih poletnih sončnih žarkov, se morda celo kopali v kristalno čistem morju ali pa uživali v pokritem bazenu. Predvsem pa se bomo veliko družili in zabavali ob glasbi.

Vabljeni v Primošten od četrtka, 2. junija, do nedelje, 5. junija

Primošten je očarljivo staro mestece med Šibenikom in Splitom, ki zaradi dobre zaščite pred severnimi vetrovi ponuja blago podnebje. Ena njegovih najlepših plaž je Mala Raduča, ki spada med deset najlepših plaž na Hrvaškem.

Tako pohvalo obiskovalcev gledaliških predstav je večkrat slišala letošnja dobitnica najvišjega priznanja za igralsko ustvarjalnost Borštnikov prstan Ljerka Belak. »Večjega komplimenta igralec skoraj ne more dobiti. Biti zares pomeni biti brez sprenevedanja, brez odvečnih gest, mimike, brez lažnih mask zvezdništva. Biti zares pomeni v gledališču biti več kot samo dober. Pomeni, da za svojo kreacijo stojiš s krvjo in stališčem. Biti zares pomeni do zadnje kaplje znoja in krvi,« pravi Ljerka.

Njen vulkanski talent je bil vedno posvečen gledališču in igralski umetnosti. Od prvih vlog, ki jih je kot mlada igralka ustvarila v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, pa vse do njenih zrelih igralskih stvaritev v Mestnem gledališču ljubljanskem. Gledališču je posvetila vse in v tem je tudi skrivnost njene odličnosti.

Doberdob – Roman upornika

Film je portret pisatelja in političnega aktivista Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca in njegovega romana Doberdob, edinega slovenskega avtobiografskega romana na temo prve svetovne vojne. Nastal je po scenariju in v režiji Martina Turka ter v produkciji Bela filma, RTV Slovenija in RAI – Furlanija Julijska krajina. »Dokumentarec je večplastna freska o prepletu umetnosti in življenja, o njegovih skrajnih robovih in minljivosti, ki ob stoletnici začetka bojev ob reki Soči odstira tančico pozabe iz vojnega romana Doberdob in odpira...

Prehod iz dejavnega delovnega obdobja v pokoj za nekoga predstavlja olajšanje, za nekoga drugega pa neprijetno življenjsko prelomnico. Ustaljen delovni ritem se prekine, človek se počuti nekoristnega, izpraznjenega. Skoraj za vsakogar pa tak prehod pomeni zmanjšanje rednih dohodkov, saj so pokojnine v Sloveniji za veliko večino upokojencev nizke in jim ne omogočajo ravno finančno brezskrbne starosti.

Vendar pa se lahko s pametnim načrtovanjem in predvsem s poznavanjem in razumevanjem ustreznih finančnih storitev na trgu ta položaj precej izboljša. Ena izmed takih storitev je rentno pokojninsko zavarovanje. Gre za posebno vrsto pokojninskega zavarovanja, ki zagotavlja izplačevanje dodatne pokojnine do smrti zavarovanca, ne glede na to, koliko let je dodatna pokojnina izplačevana. Zavarovanje namreč temelji na principu kapitalskega pokritja (ki je vzpostavljen na osnovi plačevanja premij) in krije tveganja za nepredvidljive dogodke v prihodnje.

V rastlinjaku pozimi uspeva rukola, zimski portulak, vsi radiči, zimska solata, motovilec, blitva, špinača, čebula in druge vrtnine. Primeren je tudi za prezimovanje rastlin. Z ustrezno oskrbo vas bo tudi pozimi razveseljeval s pridelkom.

Pozimi lahko v rastlinjaku poleg motovilca, ki je najbolj razširjen, gojite tudi špinačo, blitvo, mlado čebulo, por, rukolo, peteršilj. Že od decembra naprej in vse do zgodnje pomladi pa sadite in sejete solate, mesečno redkvico, zgodnje zelje, ki vas razveselijo že po slabih dveh mesecih. Pridelate si lahko tudi zgodnjo cvetačo ali nadzemno kolerabico. Če ste pozno jeseni v prazen rastlinjak posejali ozimna žita za zeleno gnojenje, jih zgodaj spomladi ne pozabite podkopati v tla. To naredite že februarja, da ne bodo zrasla previsoko in povzročila več težav kakor koristi.

Gruden res postreže z zadnjimi tedni v letu in se ponaša z zanesljivo najkrajšim dnem, vendar je prežet s svečano prazničnostjo in obilo simbolike. Vse to občuti tudi vrtnar, ki se lahko prav zdaj pomudi ob sezonskih značilnostih in ob klasiki decembrskega časa. Božične zvezde, kristusov trn, med kaktejami božični členar in na prostem prvi telohi z bodiko so le nepopoln nabor med skoraj nepogrešljivimi.

Božične zvezde pri nas gojimo kot sobnice, vendar že dolgo niso več samo rdeče. Izhodiščne in še nepožlahtnjene rastline so doma v Mehiki in tam zrastejo kar v dva do tri metre visoke grme. Vrtnarji jih v skladu z globalno tržno naravnanostjo ponujajo v vseh velikostih – od komaj nekaj centimetrov visoke miniaturke do postavnih primerkov v drevesasti ali stožčasti obliki. Zato sta lahko cena in čas vzgoje prav različna. Za uspeh je treba imeti kar nekaj izkušenj in strokovnega znanja, najpomembnejše pa je to, da so evforbije ali poanzetije...

IZ KOŠKA ROČNIH DEL

S pletenimi in kvačkanimi izdelki razveselimo svoje drage za božične ali novoletne praznike … ali kar tako, v veselje drugim in sebi.

Preprosto – toplo

Kvačkani brezrokavnik nas prijetno greje v mrzlih zimskih dneh.

Velikosti: 38/40, 42/44 in 46/48. Opisi za 42/44 in 46/48 so v oklepajih.

Potrebujemo: 250 (300–350) g melirane volne; kvačko št. 5.

Osnovni vzorec: šibične petlje. Od 2. vrste kvačkamo šibične petlje med šibične petlje prejšnje vrste. Vsako 1. šibično petljo v vrsti nadomestimo s 3 verižnimi petljami.

Veselo decembrsko vzdušje se najprej prikrade v trgovske izložbe, potem se prižgejo lučke na ulicah, in človek si ne more kaj, da ne bi vsaj delčka tega želel vnesti tudi v svoj dom.

Strokovnjaki, ki postavljajo trende v pohištveni in tekstilni industriji, določajo tudi modne smernice, ki naj bi jim sledili pri prazničnem krašenju. Poleg tradicionalnih kombinacij je letošnje leto še prav posebej prijazno do vseh, ki jim ni do pretiravanja in nakupov trendovskih okraskov. Lahko bi rekli, da je večina dekorja bolj zimskega, pred božičem ga dopolnimo z nekaj malenkostmi, ki jih s prihodom svetih treh kraljev pospravimo in v dodatkih uživamo vse do pomladi.