-
Ljudje, ki radi beremo, imamo ponavadi doma veliko knjig. V povprečnem stanovanju vse prehitro zmanjka primernega prostora zanje. Knjige hranimo v dnevni sobi, delovni sobi ali morda še v spalnici. Prostor zanje pa se lahko tudi v predsobi, širokem hodniku, na stopnišču ali pod stopnicami in še kje, le suh in zračen mora biti. Izkoristimo lahko vsak primeren vogal ali stensko nišo.
V klasičnih regalih za dnevne sobe, ki segajo skoraj do stropa in zavzemajo večino stene, je vedno tudi prostor, namenjen knjigam. Lahko so to odprte police, lahko pa omara s policami in vrati, polnimi ali zastekljenimi. Moda opremljanja pa narekuje za dnevne sobe razgibane, a nizke in minimalistične pohištvene sestave. V njih skoraj ni prostora za knjige. Morda le kaka masivna in osvetljena polica. Vendar nam sodobni modularni pohištveni sistemi omogočajo, da si sestavimo regal povsem po lastnih željah in potrebah. Torej tudi dovolj namenskega, odprtega ali zaprtega prostora za knjige.
-
Za preklop na digitalno televizijo ste prav gotovo že slišali: prvega decembra naj bi izklopili analogne televizijske oddajnike in kdor se na digitalni preklop ne bo pravočasno pripravil, ne bo več mogel gledati televizije. O tem se sicer veliko govori in piše, a pogosto na preveč zapleten način, zaradi česar marsikdo misli, da bo moral kupiti nov televizor, čeprav to sploh ni res. Marsikdo tudi misli, da se moramo na digitalni preklop pripraviti vsi gledalci televizije, kar prav tako ni res. Poskusimo torej vse skupaj razložiti »po domače«.
-
Najpozneje, ko se iztečejo oktobrski dnevi, nas pot spet privede do grobov svojcev in znancev in obilo spominov se izvije iz preteklosti. Lepih spominov na prednamce, ki so začrtali pot zdajšnjemu dnevu. Priložnost, da se jih spomnimo s cvetom, z živim zelenjem in svečko, naj bo zgolj dejanje formalne spodobnosti.
V znatnem delu zahodnjaške kulture je cvet krizanteme dolgo veljal izključno za cvet žalnih priložnosti. Drugače je pri ljudstvih vzhodne Azije, kjer je ta cvet nekaj najveselejšega, veličastnega in vzvišenega. Nekoč je bil to cvet japonskega cesarskega dvora. Turobno simboliko smo krizantemi pripisali šele ljudje novejšega časa, najnovejše potrošniške navade pa uveljavljajo njeno uporabnost skozi vse leto. Cvet krizanteme v naših ustaljenih običajih ohranja simbolni pomen ob dnevu mrtvih, vendar lahko tudi drugo rastlinje, vključno z...
Milos - romantični biser Grčije
Milos – romantični biser Grčije
Grško otočje Kikladi je ena izmed zibelk antične kulture. Leži v Egejskem morju jugovzhodno od polotoka Atike. Več kot dvesto otokov je razmetanih v navideznem krogu (gr. kiklos – od tod tudi ime otočja) s premerom približno sto navtičnih milj. Kikladi niso le zgodovinski biser, temveč tudi turistični dragulj Grčije. Večino romantičnih predstav o tej državi smo si ustvarili prav iz filmov in fotografij, posnetih na teh otokih.
Vzajemnost ima veliko prijateljev
Vzajemnost ima veliko prijateljev
Tudi letos se je zbrala številna druščina prijateljev revije Vzajemnost in zadnji majski konec tedna preživela v veselem razpoloženju. Naročili smo lepo, sončno vreme, si nadeli prepoznavne rdeče čepice, dobre volje, petja, plesa in smeha pa v poreški Zeleni laguni tako ali tako ni manjkalo.
Lahko se pohvalimo, da smo na šestem srečanju gostili udeleženko, ki je prišla doslej od najdlje - iz daljne Avstralije. Oktobra bo namreč minilo 40 let, kar Marija Ovčak živi v Melbournu, kjer si je ustvarila družino, a se »kot lastovka« rada vrača v Slovenijo. Rodila se je v Ilirski Bistrici, kjer je v otroških letih sklenila trdno prijateljstvo z Milko in Danico. Tako trdno, da ga niti medcelinska razdalja ne more načeti. Ob letošnjem obisku domovine sta jo prijateljici povabili na naše srečanje, kjer je zelo uživala. Še posebej na ladji, ki nas je popeljala po Limskem kanalu proti Rovinju in Vrsarju in na kateri se je pelo in plesalo vse do izkrcanja.
-
Ena od zakladnic gozdne in kar gorske svežine pri nas je Jelovica, prostrana predalpska planota med dolinami Save Bohinjke, Lipnice in Selške Sore. Z gorenjske avtoceste se nam kaže kot nekakšna ogromna skala.
Njeno ovršje na višini med 1000 in 1200 metri je prostrana planota v najbolj pravem pomenu besede. Le nekaj vzpetin, zvečine neizrazitih kopastih vrhov se vzpne malo više; najvišji je Partizanski vrh (1411 m) nad Dražgošami. Na jugozahodu se Jelovica sicer dvigne v vrhove, višje od 1650 metrov, a to ni več Jelovica, temveč Ratitovec, predstraža Spodnjih Bohinjskih gora.
Sardinija - več kot rajske obale
Sardinija, drugi največji italijanski otok je za dobro četrtino večji od Slovenije, a na njem živi manj kot dva milijona prebivalcev. In še ti večinoma v največjih mestih, ki so ob obali. Turisti radi obiskujejo otok ne le zaradi čudovitih peščenih plaž.
Največje mesto je prestolnica Cagliari, ki je približno tako velika kot Ljubljana. Obdaja jo morje in plitve lagune, v katerih se pogosto zadržujejo ptiči plamenci. Središče pristaniškega mesta pa je strjeno za visokim mestnim obzidjem, s katerega se ponujajo najlepši razgledi. V starem delu mesta je kar nekaj ogleda vrednih muzejev, prijetno pa je tudi brezciljno potikanje po ozkih ulicah, polnih trgovin, na najbolj razglednih točkah pa k počitku vabijo privlačne restavracije. Nekaj časa kaže nameniti še enemu najlepših botaničnih vrtov v Italiji, ki je le nekaj korakov stran od najožjega mestnega središča.
-
Medtem ko si Levstikovega Martina Krpana lastijo in se zanj trgajo Notranjci med Javorniki in Vremščico, pa je domovina Petra Klepca trdno zakoličena okrog povirja Kolpe, menda bolj po kočevski kot po prezidski strani slovensko-hrvaške meje.Klepčevina, če naj jo tako imenujem, je navidezno blizu, v resnici pa je kar daleč. Zračna črta med Ljubljano in Osilnico je sicer 60 kilometrov, po cesti skozi Kočevje in čez Kostelsko pa se jih nabere kar 105. Krajša (80 km) je smer iz Rakitnica skozi Kočevsko Reko in Borovec; a cesta še ni dokončno urejena in tudi ne asfaltirana.
Dopust na Ižu je oddih za dušo
Jožica Hribar
Poletni in zgodnje jesenski dnevi so čas dopustov. To je čas, ko smo zaradi lenobnega razpoloženja bolj sproščeni, zato se veliko laže predamo procesom, ki pripomorejo k naši osebnostni rasti. V tem času se z lahkoto prepustimo naravi - morju, soncu, svežemu zraku in zdravilnim rastlinam, da nas napolnijo z novimi energijami. Vse to najdemo na otoku Ižu.Paradiž za kupce in podjetnike
Andore se v Evropi še vedno drži sloves nakupovalnega paradiža, in to tako zaradi pestre izbire, kot tudi zaradi brezcarinskega statusa, ki omogoča trgovcem konkurenčno ponudbo zlasti v primerjavi s sosednjima državama. Privlačne pa so tudi naravne lepote in že samo dejstvo, da se je eni od najmanjših, a najstarejših držav na svetu uspelo ohraniti na zemljevidu Evrope.
Andora leži sredi vzhodnega dela Pirenejev. Obsega 468 kvadratnih metrov gorate pokrajine, ki že stoletja predstavlja naravno in politično mejo med Španijo in Francijo. V ozkih dolinah živi nekaj več kot 80.000 prebivalcev, od tega je dobrih štirideset odstotkov Kataloncev, nekaj več je Špancev, preostali pa so večinoma Portugalci in Francozi. Kljub zaostrenim življenjskim razmeram sredi težko prehodnega gorovja domačini živijo dobro predvsem zavoljo trgovanja, turizma in bančništva. Poleg tega je država davčna oaza za številna evropska podjetja, ki imajo tu uradno svoj sedež, poslovanje pa se odvija drugod.
