-
V zadnjih letih so se v prometu glede varnosti zgodili veliki premiki: otroke vse vestnejše pripenjamo v varnostne sedeže, nosimo čelade, se pripenjamo z varnostnim pasom. Pa vendar nekaj ostaja nespremenjeno: odraslim se je v temi nerodno sprehajati po cesti s kresničko celo takrat, ko smo oblečeni v povsem črna oblačila.
Zagotovo se je tudi vam kot voznikom že kdaj zgodilo, da ste pešca opazili v zadnjem trenutku in bentili zaradi neodgovornega vedenja. Zakaj torej sami pogosto ravnamo enako neodgovorno, ko hodimo ob cesti?
V Pordenone na vrtni sejem in v Gorico
GREMO NA IZLET
V soboto, 12. marca
Vstopno mesto: Ljubljana, počivališče Lom in Ravbarkomanda, Nova Gorica in Celje ter Kranj (najmanj 10 potnikov)
Odhod avtobusa bo z Dolgega mosta v Ljubljani ob 7. uri. Peljali se bomo proti Italiji mimo Portogruara do mesteca Pordenone, kjer bomo obiskali sejem cvetja in vrtnarstva »Ortogiardino«. Sejem je znan po domiselni tematski in strokovni razporeditvi paviljonov (angleški parki, tropski nasadi, gaji …). Več o sejmu, kjer boste lahko kupili tudi sadike sadja, jagodičevja, okrasnih rastlin, lončnic, vrtno opremo in literaturo, si lahko pogledate na tej povezavi: www.ortogiardinopordenone.it. Po obisku sejma se bomo odpeljali proti Gorici in se sprehodili po drevoredu D'Annunzio do zgodovinskega mestnega jedra z očarljivimi trgi in starimi ulicami. Pozno popoldne se bomo vrnili na slovensko stran, sledi večerja v vaški restavraciji. Po večerji sledi vožnja nazaj proti Ljubljani, kamor bomo prispeli v večernih urah.
-
Predavanje je bilo končano in Olga je obsedela. Pravzaprav je bila kar užaljena, saj se ni mogla strinjati z marsičim, kar je slišala. Prizadele so jo predvsem besede: »Človek se ne počuti odveč, če je koristen.« To je bil odgovor na njeno misel, da se počuti odrinjeno, zapuščeno, osamljeno in odveč, kjer koli se pojavi. In jo je prav prizadel. Očitno se predavatelju niti ne sanja, kako se počuti.
Ona premišljuje o nehvaležnosti mladih, on pa svetuje, naj s koristnostjo kupuje sprejetost – ali kaj? Če sprejme tezo, da se počuti odrinjeno, ker je nekoristna, to res boli. Kajti vse življenje je bila še kako koristna, delala je za otroke in dom, vse dala in bila vedno na zadnjem mestu, samo da so otroci imeli vse. In ji je bilo prav. Tudi ko so odrasli in se odselili in si ustvarili družine, ji je bilo prav. S Tinetom sta ostala sama v domači hiši, vendar ji je bilo tudi to prav – otroci so morali v mesto, niso mogli ostati tu, kjer ni služb, in tudi za otroke je v mestu vse bolj pri roki. Ko so hodili domov na počitnice, sta se jih veselila, vsakdanje življenje pa sta preživljala sama – in ji je bilo prav.
-
Chamonix na vzhodu Francije sem si od nekdaj zamišljal kot mondeno smučarsko središče. A ob prvem obisku me je presenetila razmeroma preprosta podoba kraja, stisnjenega v dolini pod mogočnim masivom Mont Blanca. Pričakoval sem letovišče, polno dragih hotelov, bleščečih trgovin in gostinskih lokalov, toda Chamonix me je kar takoj prevzel s svojo preprostostjo.
Kraj z okoli 10.000 prebivalci, na višku sezone pa z nekajkrat toliko gosti, se ponaša z idilično lego v razpotegnjeni dolini na nadmorski višini okoli tisoč metrov. Nad njim se dvigujejo visoki gorski vrhovi, ledenik Bossons pa se začenja le nekaj sto metrov višje. Chamonix je privlačen tako pozimi kot poleti, malce turobno je le v deževnih dneh. Doline k sreči ne zapolnjujejo velika hotelska naselja, prenočevati pa je mogoče tudi v mladinskem hotelu ali poleti v avtokampu, ki je še cenejši.
Erzelj – pokušina vin z razgledom
Erzelj se mi je zazdel zanimiv kraj že zato, ker je v Sloveniji to edino krajevno ime, ki se začne s črko E. Leži sredi turistično manj znanih Vipavskih brd, ki le nekaj kilometrov stran od rodovitne Vipavske doline zaznamujejo ovinkaste ceste, ki se vijejo do raztresenih vasi. S posebno slikovito lego se ponaša prav Erzelj, saj se s slemena odpirajo razgledi na Kras s Štanjelom v ospredju in na drugo stran na Nanos. Z bližnjega vrha Tabor (423 m) lahko uzrete kar 17 cerkev na okoliških vrhovih, ob lepem vremenu pa pogled seže vse do Tržaškega zaliva.
-
Golobčka oznanjata
Na veliko pentljo sta sedla golobčka z oljčno vejico v kljunčku in nam oznanjata, da bo letos velika noč kmalu prišla.
Ljubek velikonočni motiv vezemo na prtiče, najprimernejša je ovalna oblika. Izberemo blago, ki ima enakomerno debele niti, da jih lahko štejemo.
Najprej preštejemo križce na predlogi, nato preštejemo niti na tkanini. Tako vidimo, kako velik bo vzorec in kako velik naj bo prtič. Motiv vezemo na sredini prtiča v označenih barvah.
Križce vezemo čez 2 x 2 niti na blagu z dvema ali tremi nitkami deljive prejice v označenih barvah. Z linijskim vbodom in v označenih barvah poudarimo vezenino. Izvezemo ga z dvojnimi sprednjimi vbodi.
-
Naj vam zimske dni polepša pogled na lastnoročno narejen izdelek in srečne ptičke, ki so vam hvaležni za hrano v krmilnici.
Za izdelavo potrebujemo: lesene deske debeline dva centimetra – 3 deske širine 20 cm in dolžine 30 cm (dve stranski in ena za dno); 2 deski širine 4 cm in dolžine 34 cm; 2 deski širine 18 cm in dolžine 44 cm (za streho); 2 deski širine 2,5 cm in dolžine 30 cm; 1 okroglo paličico premera 10 mm; kladivo, žeblje (dolžine 3,5 cm), žago in vbodno žago, svedre (debeline 5, 10, 30 mm), obročke za obešanje (za na streho), po želji vodoodporno lepilo, silikon in lak.
-
Kraji z nenavadnim imenom
Notranjost slovenske Istre je kar nekako skrita pred številnimi obiskovalci, ki hitijo proti morju. Odkar je avtocesta skrajšala pot, so vasice pod Kraškim robom za večino turistov še bolj odmaknjene. A velja se potruditi in zaviti z ustaljenih poti. Med zadnjim potepanjem po tem koncu se je za prijetno presenečenje izkazala vasica Smokvica, ki so jo gotovo poimenovali po sladkem primorskem sadežu – smokvi ali figi. Nekoč so menda rasle na robu njiv in travnikov ter na vsakem dvorišču. No, na dvoriščih, tudi tistih zapuščenih, jih najdete še danes. O tem sem se kar hitro prepričal: na dvorišču ene izmed najprivlačnejših kamnitih hiš v vasi – Bržanove domačije.
Vsakemu upokojencu še 1000 evrov
Moj danski prijatelj Steen je včasih kar malo »naporen«. O svoji državi namreč nenehno govori v takšnih presežnikih, da sem samo tiho. Recimo: »Naša država ima najstarejšo zastavo na svetu! Kopenhagen so razglasili za najbolj zdravo mesto na svetu! Pri nas dobi vsak študent 750 evrov štipendije! Javna stranišča so brezplačna! Mi smo izumili lego kocke! Naš arhitekt je zrisal opero v Sydneyju! Vsak upokojenec, čeprav ni nikoli delal, dobi 1000 evrov pokojnine in še pokojnino, ki mu pripada iz delovne dobe! Imamo najmanj pet tednov plačanega dopusta in 37-urni delovni teden. Pri nas so avtoceste brezplačne!« In mu rečem: »Oh, Steen, strežete pa bistveno slabšo kavo kot pri nas.«
Dolgoročno pokojninsko varčevanje s subvencijo
Dolgoročno pokojninsko varčevanje s subvencijo se uvršča v drugi pokojninski steber in predstavlja posebno obliko prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Ta oblika varčevanja je za varčevalce še posebej privlačna, saj jo subvencionira država, in to na tak način, da varčevalcem sredstva, vplačana na osebni varčevalni račun, prizna kot posebno davčno olajšavo.
Poenostavljeno rečeno, v praksi to pomeni, da država za tako vplačana sredstva na osebni varčevalni račun varčevalcem prizna dodatno davčno olajšavo. To dejansko pomeni, da varčevalci dobijo povrnjeno dohodnino za vplačani znesek, ki pa je omejena na 5,844 odstotka bruto plače oziroma največ na 2.819,08 evra letno, kar pa je že kar lepa vsota. Varčevalci dobijo dohodnino povrnjeno prihodnje leto za tekoče leto. V dohodninski napovedi bo višina sredstev, ki so jih vplačali na varčevalni račun, navedena kot olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.