Vzajemnost
Vzajemnost
  • Aktualno
  • Dobro je vedeti
  • Zgodbe
  • Dobro počutje
  • Prosti čas
  • Druženje
  • Mali oglasi
  • Arhiv
  • Oglaševanje
  • Nagradne igre
  • Klub
  • Koristne informacije
  • Iskanje
  • Namesto krav se pasejo kenguruji

    Prosti časjunij '15

    Razložno naselje ob cesti in železniški progi Trebnje–Sevnica je obdano s hribi, njivami, travniki in gozdovi. Ime je verjetno nastalo zaradi grobišča iz halštatskega časa. Gomila je namreč star ledinski izraz za grob, velik kup, hrib ali grič.

    Vasica tik ob progi in majhni železniški postaji med Trebnjim in Mirno je vzbudila mojo pozornost zaradi velikega reklamnega panoja, s katerega gleda kamela. Spomnil sem se, da ima v teh krajih nekdo pravcati ranč z eksotičnimi živalmi. A kamelo sem pustil čakati, saj sem bil vabljen na klepet k Jožetu Gregorčiču, enemu najstarejših vaščanov.

  • Litva – privlačna mesta in peščena obala

    Prosti časjunij '15

    Baltske države še vedno nekako povezujemo z nekdanjo Sovjetsko zvezo, pa čeprav sta od njihove osamosvojitve minili že več kot dve desetletji. Litva je po površini in številu prebivalcev največja izmed treh baltskih držav. Velika je za tri Slovenije in ima okoli tri milijone prebivalcev. Litovski jezik je soroden latvijskemu, pišejo pa v latinici.

    V Litvi so bile prisotne težnje po samostojnosti vse od začetka sovjetske okupacije med 2. svetovno vojno. Sprva oboroženi odpor pred več kot pol stoletja so zamenjali drugačni protesti. Eden izmed odmevnejših se je zgodil 23. avgusta leta 1989, ko je od Vilne, litovskega glavnega mesta, do Talina, estonskega glavnega mesta, potekala živa veriga. Kar dva milijona ljudi si je podalo roke na 600 kilometrov dolgi razdalji in tako opozorilo na željo po samostojnosti, ki so jo dočakali leta 1991. Ruščino je sicer še slišati predvsem med starejšimi ruskimi priseljenci, z razvojem turizma pa je zanjo med mladimi tudi malo več zanimanja kot pred leti. Z malo iznajdljivosti si lahko privoščijo vse, o čemer njihovi starši še pred dvema desetletjema niso mogli niti sanjati: potujejo po svetu, imajo možnost boljšega zaslužka ter odhajajo na študij in delo v bogatejše članice Evropske unije.

  • Drugič kolobarimo v mesecu junij

    Prosti časjunij '15

    V mesecu juniju že sadimo in sejemo na gredice, ki so ostale prazne po spravilu solate, redkvice, nadzemne kolerabice, zgodnjega krompirja in drugih vrtnin. Če upoštevamo kolobar in dobro vrtnarsko prakso že v zgodnjem poletju, poskrbimo za jesenski in zimski pridelek sveže domače zelenjave.

    Na spletnem portalu Zeleni svet svetujejo o optimalnem času setve, sajenja in o sledenju vrtnin na gredicah, ki so se izpraznile v mesecu juniju. Pa tudi o tem, kam saditi, sejati radič, endivijo, listnati ohrovt, brstični ohrovt, črno redkev, belo redkev, podzemno kolerabo, repo, korenček in pozno zelje za kisanje.

  • O drugačnih perunikah

    Prosti časjunij '15

    Med bolj priljubljene trajnice spadajo bradate perunike, a nekatere skupine iz tega rodu prepoznamo prav po tem, da nimajo bradice. Takšen razločevalni opis je potreben zaradi značilne cvetne zgradbe. Vse perunike imajo tridelno grajen cvet, a nekatere imajo na zunanjih treh cvetnih listih značilne kocinaste izrastke, imenovane bradica, druge pa ne. Prav ob teh drugih in drugačnih, ki imajo v tleh korenike, ne čebulic, se pomudimo tokrat.

    Rod perunik je s svojimi predstavniki pomemben del rastlinstva vse severne poloble in tudi v slovenskem rastlinstvu imamo štiri vrste. Le ena med njimi, tj. ilirska perunika, je bradata, brez bradice pa so sibirska, travnolistna in obvodna. Znano je, da se njihovo rodovno ime (Iris) nanaša na starodavno mitološko glasnico bogov z Olimpa, slovensko ime pa spominja na slovanskega Peruna. Travnolistna perunika (Iris graminea) je manj opazna, ker ima prav kratke cvetne peclje, zato pa nadvse prijetno diši. Obvodna perunika (Iris pseudacorus) kot plevel raste po močvarah in jarkih, a je s svojimi rumenimi cvetovi maja in junija kot naravni okras raztresena po vsej Sloveniji. Med skoraj meter dolgimi črtalastimi listi odženejo večcvetna stebla in takšno postavo ohranjajo tudi maloštevilne vrtne izboljšave te vrste.

  • Dolgo ali kratko?

    Prosti časjunij '15

    Včasih je moda narekovala dolžino vaših kril. Danes pravzaprav lahko nosite vse. Od ozkih kril do A-linije, od kratkih do tako aktualnih kolenskih dolžin, od mehko padajočih do zvonastih. Izbira je vaša. To pa je prav gotovo še težje.

    Klasična dolžina tik pod koleni

    • Ta dolžina je zadnjih nekaj modnih sezon najpogostejša. Odvisna pa je od oblike vaših nog.
    • Temnejši odtenek nogavic naredi nogo vitkejšo in jo poveže z barvo čevljev.
    • Širina krila prav tako pripomore k vitkejšemu videzu. Ožje kot je krilo spodaj, navidezno močnejše so noge.
    • Tako dolžino priporočam ženskam majhne postave, saj bosta krajša dolžina krila in barvna skladnost navidezno zvišala postavo. Priporočam tudi čim manj vzorcev.
  • Iz koška ročnih del

    Prosti časjunij '15

    Široke hlače

    Udobno široke hlače so idealno oblačilo za sproščene poletne dni. Pristajajo vsaki ženski ne glede na postavo in leta. Čeprav je ponudba tovrstnih hlač zelo pestra, vas bo morda zamikalo, da si jih raje same ukrojite po svoji meri, in jih tudi zlahka sešijete.

    Krojenje hlač

    Pri risanju kroja smo uporabili mere za konfekcijsko številko 42. Ve namesto teh številk vnesite svoje mere in si prilagodite dolžino hlačnic.

    Obseg pasu: 78 cm (sprednji del: ¼ + 5 cm = 19,5 + 5 = 24,5 cm; zadnji del: ¼ + 7 =19,5 + 7 = 26,5 cm)

  • Staranje ni za reve

    Prosti časjunij '15

    Olgin sin je prestopil čarobno mejo srednjih let in praznovanje njegovih štirih desetletij se je vleklo ves teden. Tako je Olga lep zgodnjepoletni večer preživela z vnuki v njihovem domu – bili so že skoraj veliki, pa jih vendar niso radi puščali vso noč samih doma.

    Stopila je v zgornjo kopalnico in na ogledalu zagledala napisano: STARANJE NI ZA REVE.

    Zdrznila se je. Kaj zdaj sin in snaha mislita, da se starata? Vprašanje ni bilo preveč pametno: seveda se starata, že kar nekaj let gre njuna krivulja moči navzdol, ne več navzgor, to dejstvo pač pozna vsak razgledan človek! Le stara mama ga težko sprejme, kajne?

  • Kraljica mačka

    Prosti časjunij '15

    Prvo, na kar pomislim, če kdo omeni psa, je zvestoba, če mačko, pa ... svoboda. Mačke so čudovite živali, pametne, samostojne. Iz nežne in ljubke kepice se v hipu spremenijo v pravega krvoločnega tigra in spet nazaj. Mimogrede, ali ste vedeli, da so bile mačke pri Egipčanih svete živali in so jih tudi mumificirali in pokopavali v sarkofagih?

    V zadnjih 20 letih se je odnos do mačk temeljito spremenil tudi pri nas – ko sem začela delati, so bile mačke po večini divje, nesocializirane, živele so zunaj (niso smele v hišo), ko so zbolele, so jih le malokrat pripeljali k veterinarju. Danes morda nekoliko pretiravamo v drugo smer – veliko mačk sploh več ne sme iz stanovanja (da se jim ne bi kaj zgodilo), od silne skrbi, kaj smejo in česa ne smejo jesti, jih je kar veliko predebelih. Je pa tudi res, da se je življenjska doba mačk zaradi boljših življenjskih pogojev bistveno podaljšala, in niso redke mačke, ki doživijo 18 let in tudi več.

  • Zabavni in uporabni dodatki za dom

    Prosti časjunij '15

    Ob besedi oblikovanje najprej pomislimo na luksuzne avtomobile, modna oblačila, ekstravagantno pohištvo in nedosegljive kose nakita, a marsikateri oblikovalec se raje posveča drobnim predmetom, ki so dostopni vsakomur. Pa ni le cenovna dosegljivost tista, ki nas vodi k nakupu. Veliko vlogo igra tudi ergonomskost, na koncu pa vedno prepriča uporabnost. Svoje dodajo še simpatične oblike in zabavne rešitve, in že samo pogled nanje nas spravi v dobro voljo.

    Recimo, legokocke (1) v kopalnici so kosi mila, s katerimi si bodo vnuki veliko bolj navdušeno umivali roke, tuba zobne kreme se v eni sami potezi spremeni v letalo (2) in nadobudneže prepriča o redni uporabi zobne ščetke, ki jo na koncu pospravijo v dinozavrsko podnožje (2 a).

  • Pravilna uporaba klime je pomembna za varnost

    Prosti časjunij '15

    Na pot z avtomobilom moramo tudi poleti misliti vsaj pet minut prej, preden obrnemo ključ. Kadar avto stoji na soncu, se namreč zrak v njem neznosno segreje, lahko celo do 70 stopinj. In za naše zdravje res ni dobro, da sedemo v tako razgreto pločevino. Prvo pravilo vožnje poleti torej je: avtomobil vedno prezračimo.

    Ker poletni vročini ne bomo ušli, je morda smiselno o tem razmišljati že pri nakupu avtomobila. Avtomobili svetlih barv se počasneje segrejejo, temperaturne razlike v črnih in belih avtomobilih so lahko tudi do deset stopinj. Velja razmisliti o zatemnjenih zadnjih steklih, saj se potniki na zadnjih sedežih bistveno udobneje počutijo, ko gledamo skoznje, pa je, kot bi imeli sončna očala, zato nas tudi sonce ne slepi. Malo manj elegantna rešitev so različni senčniki, ki jih lahko kupimo in namestimo na zadnja stekla.

  • 1
  • …
  • 198
  • 199
  • 200
  • 201
  • 202
  • …
  • 244
  • Naročite se

    01 530 78 44

    Arhiv PDF

    Št. 5, maj 2025

    Št. 5, maj 2025

    Prelistajte izvleček

    Pozdrav iz uredništva

    Včasih je treba biti tudi malo korajžen Predlog reforme pokojninske in invalidskega sistema, ki so ga v začetku aprila podpisali socialni partnerji zagotovo ni idealen, vendar tudi ni slab, meni...

    Različne možnosti zdravljenja raka prostate Rak prostate je najpogostejši rak pri moških v Sloveniji in zahodnem svetu. Pri nas živi več kot sedemnajst tisoč moškihs to diagnozo, vsako leto jih na novo zboli...

    Zdravilna moč čebulnic Vse čebulnice, čebula, česen, por, drobnjak in čemaž, so hrana, ki preprečuje strjevanje krvi. To so tisočletna ljudska spoznanja o njihovem zdravilnem delovanju.

  • ZDUS

    Seniorske novice

  • Poglejte tudi

    Fotogalerije

    Odnos do starejših je ogledalo družbe1. oktober 2024 Včeraj se je v Cankarjevem domu...

    Medgeneracijsko sožitje je temelj družbe13. junij 2024 Četrti Dnevi medgeneracijskega...

    Tokrat je Vzajemnost preplavila Neum10. junij 2024 Od 2. do 5. junija je potekalo...

    Razigrano, pisano in veselo29. september 2023

    Starejši niso breme družbe28. september 2023

  • Klub ugodnosti

    Ponudniki ugodnosti »

    Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
    Več »

  • Najbolj brano

    Kaj podariti ostarelim staršem za rojstni dan

    Starost, ji znamo prisluhniti?

    Kdaj je ugodnejša upokojitev - letos ali prihodnje leto?

    Zdravnik mora biti bolnikov zagovornik

    Adria nam je dala krila

    Kuhamo po nemško

    Kvačkana želvica

    Moji ostareli starši se spreminjajo

© 2025

Zavod Vzajemnost
p. p. 134
1001 Ljubljana

urednistvo@vzajemnost.si
01 530 78 42

Naročniki lahko prenesete PDF celotne revije

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih

▲ Na vrh straniDomovKlub ugodnostiO nasOglaševanjePogoji rabe, zasebnost in piškotkiPravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov