Pluti skozi Panamski prekop je nepozabno doživetje za vsakega pomorščaka. Meni se je sreča nasmehnila že na krstni vožnji s križarko. Ko smo zapustili pristanišče v San Diegu, smo že po nekaj morskih miljah pluli vzdolž mehiške obale. Do našega cilja, Floride, smo imeli štirinajst dni plovbe skupaj s postanki v pristaniščih Srednje Amerike ter Karibov.

 Mehiška pristanišča na pacifiški obali so po večini sodobnejši turistični kraji s hotelskimi kompleksi, zato name niso naredila večjega vtisa, razen Huatulca, ki mu je uspelo ohraniti šarm nekdanje ribiške vasice. Bahias de Huatulco je skupno ime vasic in zalivov v okolici. Zaradi puščavskega podnebja uspevajo predvsem kakteje in agave, kar pričara  prav posebno ozračje. Puščavsko rastlinstvo in živalstvo so tudi zaščitili in ustanovili Narodni park Huatulco.

Kdaj ste nazadnje obiskali upravno enoto? Ali vam je bilo žal, da  ste za storitev, ki je bila opravljena v nekaj minutah, izgubili vse dopoldne? Najprej ste morali priti na lokacijo, počakati v vrsti, na koncu pa ste se morali sprehoditi do blagajne, kjer ste plačali, se s potrdili vrnili na prvo okence, kjer ste prejeli želeni dokument ali do konca opravili storitev. Čeprav so bili uslužbenci korektni in prijazni, pa ste izgubili preveč časa. 

Na obisk javne uprave se lahko zdaj tudi bolje pripravite oziroma določene storitve opravite kar od doma. Vse informacije najdete na spletnem portalu e-uprava.gov.si/e-uprava/. Na njem pa lahko opravite tudi določene storitve.

 Privlačna sredina

Najprivlačnejši del kvačkanega prtička je osmerokraka zvezda na sredini, obdana s filigransko nežno obrobo.

Velikost: približno 31 cm premera.

Potrebujemo: 40 g belega kvačkanca, primernega za kvačko št. 1,25 ali 1,5.

Izdelava: skvačkamo 10 verižnih petelj in jih sklenemo v krog s polgosto petljo. S 3 verižnimi petljami nadomestimo 1. šibično petljo, nato kvačkamo v krog *4 verižne petlje in 1 šibično petljo. Od * ponovimo 6-krat in končamo s 4 verižnimi petljami in 1 polgosto petljo v 3. verižno petljo na začetku kroga. Nadaljujemo po vzorčni risbi. Vsak krog začnemo z narisanim številom verižnih petelj in ga zaključimo s polgosto petljo. S polgostimi petljami preidemo tudi v vsak naslednji krog. Narisan je le del vzorca, ki ga smiselno nadaljujemo, da ga sklenemo v celoto. Številke označujejo začetek vsakega kroga.

Stanje, ko nam je ravno prav toplo, imenujemo toplotno ugodje. Poleg same temperature zraka v prostoru vplivajo na ugodje še vlažnost in hitrost zraka, sevalna temperatura obodnih površin (predvsem sten in tal), pa tudi aktivnost posameznika in debelina njegovih oblačil.

Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) temperatura v bivalnih prostorih ne bi smela nikoli pasti pod 18 ⁰C. Seveda so temperature, ki jih želimo dosegati v stanovanjskih zgradbah, precej višje. V dnevni sobi in jedilnici, torej v prostorih, kjer ljudje večinoma sedijo ali se malo gibajo, skušamo zagotavljati temperaturo okoli 22 ⁰C. V kuhinji je lahko temperatura tudi za kakšno stopinjo nižja, malo zaradi dogrevanja ob uporabi pečice in kuhališča, malo zaradi samih dejavnosti, ki so vsaj delno povezane z gibanjem.

Decembra so nas neprestano opozarjali, da pijača in vožnja ne gresta skupaj, in policisti so poostreno izvajali nadzor nad alkoholiziranostjo voznikov. Toda prav tako nevarna, vendar manj vidna, so zdravila.

Mnogi jemljejo zdravila za znižanje pritiska, proti bolečinam v želodcu, proti osteoporozi pa za odvajanje vode ...  Nekatere raziskave kažejo, da kar okoli 80 odstotkov ljudi ne pozna vpliva zdravil, ki jih jemljejo, na psihofizične sposobnosti. V praksi to pomeni, da lahko pride do zmanjšane pozornosti, odzivni čas se podaljša, težje kontroliramo svoje reakcije, postanemo lahko zaspani ali pa se pojavi vrtoglavica. Vsi ti stranski učinki so zelo nevarni, in zdravnik ali farmacevt nas morata na njih opozoriti, o njih piše tudi v navodilih za uporabo, taka zdravila pa imajo jasno oznako tudi na škatlici. Te učinkovine spadajo v skupino zdravil, ki jim strokovno pravimo trigoniki.

Plastične vrečke, ki so v zadnjih desetletjih postale tako rekoč nepogrešljive, postajajo vse večji ekološki in tudi ekonomski problem.  Ne le da se razkrajajo tudi do tisoč let, nevarne so za zdravje ljudi in živali. Vrečke največkrat končajo med mešanimi odpadki (ali žal kje v naravi), čeprav jih je mogoče reciklirati.

O tem problemu so konec lanskega leta razpravljali tudi v vrhu Evropske unije. Evropska komisija in parlament sta se zavzela za 80-odstotno zmanjšanje uporabe tankih plastičnih vrečk do leta 2019. Predlagajo dva načina – postopno zmanjševanje uporabe, tako da stopnja letne porabe ne presega 90 lahkih plastičnih vrečk na osebo do konca 2019 in 40 vrečk na osebo do konca 2025. Drugi predlog pa je ukrep, da naj bi bile po 31. decembru 2018 plastične vrečke plačljive (razen zelo lahkih plastičnih vrečk  z debelino stene pod 15 mikronov).

Vabljeni na prijetno druženje z bogatim programom in zabavo 

v Novi Vinodolski od četrtka, 28., do nedelje, 31. maja 2015

 Nastanjeni bomo v »Novem Resortu & SPA«, novejšem počitniškem naselju, ki je v neposredni bližini Novega Vinodolskega, in sicer v hotelu »The View« s 5 zvezdicami in v apartmajskih hišah s 4 zvezdicami z lepim pogledom na kvarnerski zaliv. Razvajali se bomo lahko v enem največjih SPA-centrov v Evropi in se kopali v notranjih ali zunanjih bazenih z ogrevano morsko vodo. V naselju so tudi teniška igrišča in igrišče za mali nogomet.

Gorenjski vasi Zgornji in Spodnji Otok že po imenih vzbujata pozornost. Če vas pot zanese v okolico Radovljice, pa lahko spoznate, da sta presenetljivo zanimivi.

»Ja, nekoč je bilo tu, kjer stojiva, jezero,« pove domačin v delovni obleki, ko povprašam, od kod neobičajno vaško ime. »Ljudsko izročilo pravi, da je bilo okoli griča jezero, ki je kasneje odteklo proti Podvinu. Gotovo bo nekaj na tem, saj tisti hiši pod klancem pravimo pri Brodcu,« pokaže proti koncu ceste.

Spodnji Otok se stiska pod gozdnatim gričem in je nekoliko odmaknjen od glavne ceste, ki vodi proti Begunjam. Tik nad vasjo vzbuja pozornost cerkev sv. Janeza Krstnika. Baročna cerkev se ponaša s tremi oltarji in lepo ohranjenimi freskami na vhodnem pročelju pod pokritim vhodom. Cerkev je v 15. stoletju služila kot protiturški tabor in dajala zavetje okoliškim prebivalcem. Po eni izmed legend naj bi Turke, ki so se bližali vasi, napadli sršeni in jih pognali v beg. To naj bi se zgodilo točno ob 11. uri. Zato zvon poldne še danes bije uro prej. Na razglednem griču je najživahnejše 24. junija. Takrat goduje cerkveni zavetnik Janez Krstnik, domačini pa s kulturnim programom počastijo krajevni praznik.