Ste vedeli, da v Sloveniji na leto zberemo 800.000 ton odpadkov? Pravilno ločevanje odpadkov ni le dokaz ekološke osveščenosti, ampak je tudi stroškovno pomembno početje, saj nas bo slej ko prej doletela kazen za napačno odlaganje. Zlasti je dobro vedeti, kaj sodi med biološke odpadke. To je potrdila tudi mag. Mojca Letnik, direktorica družbe Saubermacher Slovenija: »Okoljska zakonodaja pri nas in v Evropi je izredno obsežna, njene spremembe in dopolnitve se dogajajo tako rekoč vsak dan.

Kadar opremljamo stanovanje, po navadi izbiramo tako, da se materialov in barv ne naveličamo že po prvem letu. Še posebej smo pozorni pri kuhinji in kopalnici, kjer pohištva ne moremo prestavljati. A barv in vzorcev se sčasoma vseeno naveličamo in tako kot pri osebni garderobi, lahko tudi pri opremi stanovanja marsikaj popravimo z dodatki.

Najhitreje gre z novimi zavesami, usklajenimi z blazinami, morda dokupimo še kak manjši kos pohištva in vse skupaj zaokrožimo z ambientalno svetilko. Druga možnost je, da se lotimo beljenja. Pravzaprav beljenje niti ni pravi izraz, saj stene že dolgo niso zgolj bele. Se je pa poimenovanje ohranilo še iz časov, ko so naši predniki – predvsem na podeželju - premazovali stene z apnom, kar je imelo poleg estetskega tudi higienski učinek, saj so s tem uničili morebitne plesni, preprečili razmnoževanje škodljivcev in tako rekoč razkužili svoje...

S počitnic in potovanj prinesemo različne spominke, fotografije, razglednice, prospekte, podstavke, pa školjke in kamenčke, suhe vejice, liste, cvetove in storže, nekateri tudi skice in risbe ter druge drobne predmete. Da ti spominki ne bi postali  navlaka v predalu ali v škatli, de se ne bi prašili na polici, temveč bi bili trajni, prijetni spomini na poletje, iz njih ustvarimo majhne okrasne umetnine, ki jih nato lahko postavimo za okras na polico ali v vitrino, obesimo na steno ali pa jih podarimo kot izvirna osebna darilca.

Če je še kak ljubitelj kolesarjenja, ki meni, da za tovrstno dejavnost ni treba iskati poti zunaj naše domovine, je čas, da se končno prepriča o nasprotnem. Seveda je Slovenija najlepša dežela na svetu, vendar pa tako, kot znajo Avstrijci urediti kolesarske ture, jih pri nas, kot kaže, še dolgo ne bomo. Kolesar se namreč na njihovih neštetih urejenih poteh počuti izjemno varnega in se tako lahko predaja užitkom kolesarjenja in opazovanju pokrajine. Da pa ne bomo govorili na pamet, vas vabim na kolesarski izlet okoli Vrbskega jezera.

Svoje bivalno okolje si učinkovito polepšamo z enoletnicami, čeprav se drugi bolj navdušujejo za trajnice. V resnici je mogoče oboje lepo kombinirati celo pri balkonskem vrtnarjenju. Enoletnice v zabojčkih ali tudi v vrtnem nasadu res cvetijo le eno poletje, toda cvetijo prav vse poletje vse do jesenskih slan. Enoletnice niso botanična, temveč vrtnarska označitev - tako rečemo rastlinam, ki za svoj razvoj od semena do semena potrebujejo eno rastno sezono, potem pa odmrejo.

Ledeni možje letos niso zatajili. Mokra, vlažna tla, pozeba, lomi zaradi močnega vetra, toča ter toplo vreme pomenijo idealne razmere za širjenje rastlinskih bolezni in za razmnoževanje škodljivcev. Doslej je bilo res vsega na pretek. A nadloge, ki so se zgrnile zaradi vremena na vrt nam ne smejo vzeti veselje. Saj veste: po vsakem dežju posije sonce... Pomrznjene sadike paradižnika je najbolje populiti in posaditi nove. Je pa tudi možno, da se bodo sadike obrasle.

Mravlje so pogosta nadloga v hišah, stanovanjih, na balkonih ali terasah. Medtem ko v toplih mesecih vdirajo v stanovanja predvsem črne mravlje z vrta, so faraonke, drobne mravlje, jantarjevo rumene barve, vedno pogostejša celoletna nadloga v naših domovih. Mravlje živijo v dobro organiziranih kolonijah, ki jih sestavljajo ena ali več matic, nekaj trotov in mnogoštevilne delavke. Zaradi hitrega razmnoževanja so lahko kolonije zelo številčne. Mravlje z vrta si navadno naredijo mravljišča v zemlji, ob zidovih, pod kamni, v kamnitih razpokah...

Tako kot pozimi skušamo na vsak način ohraniti naš dom topel, se s prvimi sončnimi dnevi začnemo spraševati, kako bi ga ohranili prijetno hladnega. Počutje v prostoru je povezano predvsem s pojmom bivalnega ugodja. Dejavniki, ki določajo, kdaj nam je kje prijetno, pa so vlažnost, gibanje in temperatura zraka. Optimalna temperatura se giblje med 22 in 24 stopinjami, zračna vlaga pa naj ne bi bila nižja od 40 odstotkov in ne višja od 65 odstotkov.

Potovanja in izleti v tujino so bili včasih dokaj preprosti; ko smo bili zdoma, nas nihče ni mogel priklicati, če tega nismo hoteli. No, morda so nas izsledili v hotelu ali nas poklicali na recepcijo kampa, a to se je dogajalo poredko. Tudi mi smo se morali kar potruditi, če smo želeli priklicati domače. Ena od možnosti je bila nakup telefonske kartice, s katero smo klicali iz telefonske govorilnice ali pa smo obiskali pošto, recepcijo hotela ali kampa.

Bistvena lastnost varnega voznika je zavedanje, da prometne nesreče ne more povsem preprečiti! Zato varen voznik gleda daleč naprej, da bi možnost nesreče kar se da hitro prepoznal in tudi preprečil. Pravočasno bo opazil otroka ob cesti, z vso resnostjo bo upošteval opozorila znakov za nevarnost, v mirni soseski bo sklepal, da lahko izza grma pokuka avtomobil, ki vozi iz garaže... Pa vendar bo tudi varen voznik pogledal na števce, nastavljal temperaturo, pogledal, kdo kliče, zamenjal radijsko postajo … Še tako varen voznik bo vsaj nekaj...