Prvo, na kar pomislim, če kdo omeni psa, je zvestoba, če mačko, pa ... svoboda. Mačke so čudovite živali, pametne, samostojne. Iz nežne in ljubke kepice se v hipu spremenijo v pravega krvoločnega tigra in spet nazaj. Mimogrede, ali ste vedeli, da so bile mačke pri Egipčanih svete živali in so jih tudi mumificirali in pokopavali v sarkofagih?

V zadnjih 20 letih se je odnos do mačk temeljito spremenil tudi pri nas – ko sem začela delati, so bile mačke po večini divje, nesocializirane, živele so zunaj (niso smele v hišo), ko so zbolele, so jih le malokrat pripeljali k veterinarju. Danes morda nekoliko pretiravamo v drugo smer – veliko mačk sploh več ne sme iz stanovanja (da se jim ne bi kaj zgodilo), od silne skrbi, kaj smejo in česa ne smejo jesti, jih je kar veliko predebelih. Je pa tudi res, da se je življenjska doba mačk zaradi boljših življenjskih pogojev bistveno podaljšala, in niso redke mačke, ki doživijo 18 let in tudi več.

Ob besedi oblikovanje najprej pomislimo na luksuzne avtomobile, modna oblačila, ekstravagantno pohištvo in nedosegljive kose nakita, a marsikateri oblikovalec se raje posveča drobnim predmetom, ki so dostopni vsakomur. Pa ni le cenovna dosegljivost tista, ki nas vodi k nakupu. Veliko vlogo igra tudi ergonomskost, na koncu pa vedno prepriča uporabnost. Svoje dodajo še simpatične oblike in zabavne rešitve, in že samo pogled nanje nas spravi v dobro voljo.

Recimo, legokocke (1) v kopalnici so kosi mila, s katerimi si bodo vnuki veliko bolj navdušeno umivali roke, tuba zobne kreme se v eni sami potezi spremeni v letalo (2) in nadobudneže prepriča o redni uporabi zobne ščetke, ki jo na koncu pospravijo v dinozavrsko podnožje (2 a).

Na pot z avtomobilom moramo tudi poleti misliti vsaj pet minut prej, preden obrnemo ključ. Kadar avto stoji na soncu, se namreč zrak v njem neznosno segreje, lahko celo do 70 stopinj. In za naše zdravje res ni dobro, da sedemo v tako razgreto pločevino. Prvo pravilo vožnje poleti torej je: avtomobil vedno prezračimo.

Ker poletni vročini ne bomo ušli, je morda smiselno o tem razmišljati že pri nakupu avtomobila. Avtomobili svetlih barv se počasneje segrejejo, temperaturne razlike v črnih in belih avtomobilih so lahko tudi do deset stopinj. Velja razmisliti o zatemnjenih zadnjih steklih, saj se potniki na zadnjih sedežih bistveno udobneje počutijo, ko gledamo skoznje, pa je, kot bi imeli sončna očala, zato nas tudi sonce ne slepi. Malo manj elegantna rešitev so različni senčniki, ki jih lahko kupimo in namestimo na zadnja stekla.

Hiter razvoj je v zadnjih 20 letih prinesel marsikaj dobrega. Zgradili smo avtoceste, vsi uporabljamo mobilne telefone, splet pa nam omogoča enostaven dostop do informacij in znanj. Veliki nakupovalni centri so k nam prinesli izdelke, o katerih smo lahko pred nekaj desetletji samo sanjali. Je pa povečanje števila velikih trgovin prineslo tudi nekaj manj prijetnega. Z živili smo se včasih oskrbovali v lokalnih trgovinah, ki so bile praktično povsod. Vsaka soseska je imela svojo.

Danes je teh trgovin bistveno manj, tako da se moramo za nakupe odpraviti v trgovine, ki pa so običajno na povsem drugem koncu mesta ali celo v drugem kraju. To pa je zelo neprijetno za tiste, ki nimajo svojega prevoza, prav tako pa so prikrajšani tisti, ki težje hodijo ali morda ne morejo zapustiti svojega doma. Toda splet nam pomaga že pri marsičem. Je našel rešitev tudi za nakup hrane?

GREMO NA IZLET

V soboto, 11. julija 2015

Vstopna mesta: Celje, Trojane, Domžale, Ljubljana, Kranj.

Zapeljali se bomo proti Avstriji in nadaljevali vožnjo po dravski dolini mimo Spittala in po dolini reke Möll. Pot nas bo vodila do idilične gorske vasice Heiligenblut, ki je v osrčju narodnega parka Hohe Tauern. V vasi si bomo ogledali eno izmed najlepših avstrijskih gotskih cerkva – cerkev sv. Vincenca. Nato se bomo zapeljali po visokogorski cesti do razgledne ploščadi Kaiser Franz Jozef Hohe, od koder je čudovit razgled na najvišji avstrijski vrh, Veliki Klek (Grossglockner). Ogledali si bomo lahko tudi ledenik Pasterze. V zgodnjih popoldanskih urah se bomo zapeljali do jezera Zell am See, ki je eden izmed najpomembnejših avstrijskih turističnih centrov, v prijetni restavraciji pojedli kosilo in se potem podali nazaj proti domu. Vrnili se bomo okoli 22. ure.

Ko se nam doma pokvari televizija, pokličemo določeno številko, pa nam težavo na daljavo odpravijo. Če obstanemo na cesti, pokličemo AMZS, fantje pridejo in rešijo težavo. Ko potrebujemo telefonsko številko, pokličemo informacije in jo takoj izvemo. Ja, v današnjih časih smo navajeni, da je pomoč oddaljena le nekaj klikov oziroma klicev. Pomoč je tako enostavno dosegljiva tudi med samo vožnjo. Samo z enim klikom, nato pa z nekaj besedami.

V številnih sodobnih avtomobilih že najdemo tipko, na kateri je po navadi narisana oseba, ki govori. Pritisnemo jo in izrečemo določene besede. Na primer: »Dial Janez Novak.« In telefon pokliče našega sogovornika. In ko ga čez nekaj minut pokličemo nazaj, ker smo se nekaj pozabili dogovoriti, spet pritisnemo na tisto tipko in rečemo: »Redial.« In telefon Janeza še enkrat pokliče.

GREMO NA IZLET

V soboto, 27. junija 2015

Vstopna mesta: Kranj, Ljubljana, Domžale, Trojane, Celje, Slovenska Bistrica, Maribor

V jutranjih urah se bomo odpeljali proti Madžarski, v bližini Lentija bo postanek za jutranjo kavo. Pot bomo nadaljevali do zdraviliškega kraja Heviz, kjer je drugo največje termalno jezero na svetu. Njegovo blato in malce radioaktivno vodo priporočajo za zdravljenje številnih bolezni, posebnost jezera so tudi rožnati lokvanji. Potem bomo pot nadaljevali do baročnega dvorca Festetics, kjer si boste lahko ob doplačilu ogledali tudi notranjost dvorca. Obiskali bomo še bližnji Muzej marcipana ter se sprehodili po letoviškem kraju Keszthely. Sledilo bo kosilo v eni izmed čard. Pozno popoldne bomo obiskali še vinorodno območje Badascony, kjer bomo pri priznanem vinogradniku pokušali pristna madžarska vina. Domov se bomo vrnili v večernih urah.

v Novem Vinodolskem

od četrtka, 28., do nedelje, 31. maja 2015

Le še tri tedne nas loči od 11. srečanja bralcev in prijateljev Vzajemnosti, ki bo tokrat v Novem Vinodolskem. Še je čas, da se prijavite na srečanje, kjer bo poskrbljeno za razvajanje, druženje, izlete, izobraževanje in zabavo. Z nami bo tudi Alfi Nipič, ki nam bo zapel svoje največje glasbene uspešnice. Poskrbeli bomo tudi za presenečenje, ki vas bo še dolgo spominjalo na naše srečanje in druženje z glasbeno legendo. 

Srednjeameriška država Nikaragva je šestkrat večja od Slovenije in ima okoli šest milijonov prebivalcev. Neodvisna je že od daljnega leta 1821, imenuje pa se po Indijancih Nicarao, ki so naseljevali zahodne dele današnje države. Še danes živi velik del potomcev prvotnih prebivalcev, in prav zaradi tega me je zamikalo, da jo obiščem. Še posebej zato, ker se je zdelo potovanje po sosednji Kostariki podobno spoznavanju Španije.

Ticosi (Kostaričani) in Nicosi (Nikaragovci) se ne marajo preveč. Zgodbo o južnjakih in severnjakih poznajo tudi na tem koncu sveta. Le v tej so južnjaki pravzaprav severnjaki, saj leži Nikaragva severneje. Nicosi odhajajo v Kostariko zaradi zaposlitve in pravijo, da so Ticosi leni, saj se jim ne ljubi opravljati marsikaterega težjega dela. Nicosi pa v očeh Ticosov veljajo za sicer delovne, a neizobražene in neumne, in še za (pre)velike ljubitelje alkoholnih pijač.