Kraje z imenom Žabnica v Sloveniji lahko preštejemo na prste ene roke. Med njimi je Žabnica, ki leži na zahodnem robu Sorškega polja – med Kranjem in Škofjo Loko. »Velikih skrivnosti okoli krajevnega imena ni,« sta mojo domnevo potrdila domačin Jože Frelih in njegova žena Zdenka, ki sta mi povedala nekaj zanimivosti o kraju. Ime kraja je prevzeto po potoku Žabnica, ki je skupaj z drugimi potoki na glinastih in ilovnatih tleh ustvarjala močviren svet travnikov in ugodne pogoje za množičen razvoj žab, ki jih je še danes mogoče slišati.

Prihajajoči mesec ponuja obilje vrtnarskih lepot, izbira pa je prepuščena okusu posameznika. Kljub temu naj iz praktičnih izkušenj izluščim nekatere aktualne lepotice tega časa, namignem nekaj o njihovi negi ter jih priporočim v oskrbo za dolgotrajno veselje ob njih. Prostor dopušča le majhen izbor, a že s tem je mogoče obogatiti vrt celo takrat, ko imamo na voljo manjši prostor.

Med brskanjem po svojih fotografijah preteklih pomladi sem naletel na skladno druženje trajnice in čebulnice, in te lepote enostavno ne morem obdržati le zase. Ta vrsta divjakovca ( Doronicum orientale, nekoč C aucasicum, ker je res doma tudi na Kavkazu) pri nas ne raste v naravi, v divjini, zato pa ima v slovenskem rastlinstvu tri manj pomembne in manj postavne sorodnike. Vsekakor je to nezgrešljivo lepa pomladna trajnica, ki s svojimi rumenimi koškastimi cvetovi kar nekoliko spominja na cvetje manjših gerber.

Slap cvetov

 Prečudovita in omamno dišeča glicinija razvaja naš pogled s svojimi velikimi kot slap visečimi vijoličastimi cvetovi.

Glicinije vezemo na prtičku velikosti 80 x 80 cm. Ker mora biti prtiček urezan po poševni niti, potrebujemo 110 x 110 cm blaga, na katerem lahko štejemo niti. Blago prepognemo po dveh diagonalnih linijah in jih označimo s sprednjimi vbodi. Na skici je narisano, kako urežemo prtiček in kje umestimo vzorca A in B. Ob straneh ostane približno po 15 cm blaga za izdelavo ažura in robov. Pri obeh vzorcih najprej izvezemo glicinije, nato pa vmes med njimi meandrasti vzorec. Narisana je četrtina vzorca A in B, ki ju v zrcalni sliki ponovimo še na drugih treh stranicah. Sredinski vzorec A vezemo 28 cm od zunanjega roba, vzorec B pa 17 cm od vzorca A oziroma 11 cm od zunanjega roba. Serviete merijo 33 x 33 cm (potrebujemo po 55 cm blaga za vsako). V enega od vogalov vezemo glicinijo z vzorca A, na obeh straneh pa ponavljamo vijugasti vzorec približno po 10 cm širine. Prtiček in serviete izdelamo z ažurom in dvojnim robom.

V kratkem članku vam bomo podali nekaj koristnih nasvetov za gojenje paradižnika in drugih plodovk. S sajenjem plodovk v osrednjem delu Slovenije je treba počakati do sredine maja. S sajenjem v hladno zemljo ne hitimo, ker sadike zastanejo v rasti, pridelek pa bo nekoliko manjši.

Sadike paradižnika presajamo do prvih listov, da bodo korenine sposobne najti čim več vode in hranil. Pri cepljenih sadikah pazimo, da je cepljeno mesto nad zemljo. Med sadikami paradižnika visokih sort moramo pustiti vsaj 70 cm prostora, sicer ustvarimo idealne pogoje za najnevarnejšo paradižnikovo bolezen, krompirjevo plesen, ki v deževnih poletjih v nekaj dneh uniči pridelek. Običajno jo opazimo konec julija ali v začetku avgusta, ko se paradižnik posuši, plodovi pa začnejo gniti.

Milano ves svet pozna kot prestolnico mode. Tudi kadar ne gre za oblačila. Vse, kar je novega pri notranjem oblikovanju, prikažejo proizvajalci na največjem pohištvenem sejmu na svetu, ki ga vsako drugo leto izmenjaje dopolnjujejo še sejem svetil in pisarniške opreme ter sejma kuhinj in kopalnic.

Kaj novega in nepozabnega so pripravili tokrat? Pravzaprav se trendi razvijajo po pričakovanjih. Če so lani prevladovali vplivi 60. let prejšnjega stoletja, so oblikovalci letos navdih iskali še desetletje prej. Zgledovanje po preteklih stilnih obdobjih je najočitnejše pri obliki pohištva: še vedno je veliko lesenih zašiljenih nogic v kombinaciji s podolgovatimi nizkimi omaricami ali pri naslanjačih z vidno leseno konstrukcijo in udobnimi sedežnimi blazinami. Vračajo se tudi drobna kovinska paličja.

Del Krasa med Čičarijo in Brkini se imenuje Matarsko podolje. Primorska avtocesta je le nekaj kilometrov stran. A le nekaj deset metrov stran od prometnih poti se začenja samoten zakraseli svet, dišeč po borovi smoli in brinu ter poln naravnih skrivnosti: brezen, dolin in jam. Matarske jame so med najbolj nedotaknjenimi pri nas, večinoma znane le jamarjem. Razen jame Dimnice.

Po Etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen (Modrijan, 2009) je krajevno ime Materija verjetno tvorjeno iz romanske osebnoimenske osnove Mataro, ki spada k svetniškemu imenu Matej. Domnevo potrjuje dejstvo, da se je vas nekdaj imenovala tudi Santo Mattia. Materijo v občini Hrpelje-Kozina sestavljajo tri vasi: Bač pri Materiji, Povžane in Materija, najmanjša med njimi.

Predstavili vam bomo gojenje fižola, leče in čičerike. Več nasvetov o gojenju drugih vrtnin najdete na spletni strani Zeleni svet. Stročnice so zdrave in osnova ekološkega kolobarja, zato jih gojite v vsakem domačem vrtu.

Stročnice uspešno nadomeščajo živalske beljakovine. Vir rastlinskih beljakovin so: fižol, leča, čičerika, grah, bob in soja. Sejemo največ fižola, zagotovo pa ne smemo pozabiti tudi na manj pogoste stročnice, kot sta leča in čičerika, in druge stročnice. Veliko soje pridelujejo v sosednjih državah, zato lahko z njo bolj poskusimo tudi v Sloveniji.

Z vzpenjavkami v bivanjskem okolju ustvarjamo navpično razsežnost, ki je nežnejša od togih vej grmovnic ali drevesnih stebel. Izbira med vrstami in sortami je velika, botaniki pa bi jih delili na takšne, ki se oklepajo z viticami, z oprijemalnimi koreninami ali pa se ovijajo po oporah z vedno iščočim gibanjem rastočih vršičkov. Mnoge cenimo predvsem zaradi osvežujoče zelenega listja, kjer je včasih zelenina celo popestrena z dodatno obarvanostjo. Spet druge najraje sprejemamo, ko se bujno razcvetijo.