Pred začetkom ogrevalne sezone, ob njenem zaključku, morda celo sredi poletja, ko je vseeno pretoplo za zagon centralne kurjave, se moramo znajti drugače. Različna ogrevala so namenjena bodisi dogrevanju stanovanj zunaj kurilne sezone bodisi občasnemu ogrevanju vikendov, delavnic in drugih objektov, ki niso v stalni uporabi. Vsem je skupno, da prostor hitro ogrejejo in so energetsko precej učinkovita.

Ljudje, bolj občutljivi za mraz, se tudi v času kurilne sezone odločajo za dogrevanje prostorov, kjer se največ zadržujejo. Večina pa spravi v pogon dodatne peči in radiatorje takrat, ko cevi centralnega sistema ostanejo hladne.

V avtomobilizmu smo v mnogih pogledih na razpotju. Prihajajo novi načini mobilnosti, novi načini izbire vozila, a tokrat se bomo osredotočili na nove pogone. Na tem področju je namreč nova doba dejansko napočila, ne govorimo več samo o konceptnih avtomobilih.

Ko je leta 2008 napočila velika svetovna kriza, so avtomobilski izdelovalci čez noč iz naftalina potegnili sto let stare ideje in jih pospremili z besedami, kako nič več ne bo, kot je bilo. Kar naenkrat je postala elektrika spet tisti energent, ki bo popolnoma spremenil naš način premikanja, vsakdo, ki je upal podvomiti v rešilno vlogo električnega avtomobila, pa je bil takoj deležen grdih pogledov. Po sedmih letih je jasno, da nam velika globalna podjetja nobene nove ideje ne morejo prodati čez noč, veliki premiki se dogajajo počasi. Predvsem pa si pod krinko okoljevarstva ne pustimo vsiljevati nerazumno dragih izdelkov brez izrazitih prednosti.

Zgodnja pomlad je idealen čas za presajanje obstoječih rastlin. Razlogov za to opravilo je lahko več. Najpogosteje na obstoječem mestu rastlina ne uspeva najbolje, zgodi se tudi, da določena rastlina ne ustreza konceptu vrta.

Najprej izkopljemo globoko in prostorno jamo. To opravilo je najbolje opraviti v oblačnem, svežem dnevu, ko ne piha pred izkopavanjem grma, drevesa, ki ga nameravate presaditi. Nova sadilna jama mora biti dovolj široka, da se korenine ne dotikajo sten. Globina naj ustreza obsegu koreninske bale presajene sadike. Ko rastlino postavimo v novo sadilno jamo, mora ostati na isti globini kot je bila pred presajanjem. Poskrbimo tudi za primerno izbiro rastnega substrata, gnojenje in dekoracijo.

Za izboljšanje okusa in arome številnih jedi ali za pripravo osvežilnih čajev uporabljamo različna zelišča in dišavnice. Zeliščni kotiček si lahko uredimo v vrtu ali pa kar v posodah, koritih, sodih in celo v visečih košarah. Da bodo zelišča vedno pri roki, jih posejemo v lončke in jih gojimo v kuhinji.

V novi kolekciji posebnih zelišč MAGIC HERBS ima vsako med njimi posebne lastnosti in blagodejno vpliva na naše počutje, večina zelišč je tudi medovitih.

Za aromatičen in okusen čaj ter kot odlična čebelja paša je primerna poprova meta. Uspeva na suhih tleh, na soncu ali v senci. Na vrtu pospešuje rast paradižnika, odganja kapusovo muho in polže. Rastlina doseže višino med 30 in 60 cm in je primerna tudi za setev v lonce. Za celoletno svežo uporabo že od februarja naprej na toplem sejemo drobnolistno grško baziliko, njene liste pa redno obiramo in uporabljamo kot dodatek paradižnikovim in drugim jedem. Limonska bazilika je odlična za pripravo osvežilnega čaja.

 Vabljeni v Novi Vinodolski od četrtka, 28., do nedelje, 31. maja 2015

Naše srečanje se vse bolj bliža in  sedaj vam že lahko izdamo, da ga bo s svojim nastopom popestril Alfi Nipič. S svojimi največjimi uspešnicami nas bo zabaval kar dva večera. Poskrbeli bomo tudi za presenečenje, ki vas bo še dolgo spominjalo na naše srečanje in druženje z glasbeno legendo. 

Nastanjeni bomo v »Novem Resortu & SPA«, novejšem počitniškem naselju, ki je v neposredni bližini Novega Vinodolskega, in sicer v hotelu »The View« s 5 zvezdicami in v apartmajskih hišah s 4 zvezdicami z lepim pogledom na Kvarnerski zaliv. Razvajali se bomo lahko v enem največjih SPA-centrov v Evropi in se kopali v notranjih ali zunanjih bazenih z ogrevano morsko vodo. V naselju so tudi teniška igrišča in igrišče za mali nogomet.

Priznam, kar nekajkrat sem bil v dvomih, kako se napiše in izgovori eno izmed najbolj nenavadnih imen slovenskih vasi – Podpulfrca. »Tudi sama ne vem, kateri zapis je pravilen,« je povedala domačinka Marica Dolenec iz ene najmanjših slovenskih vasi, ki leži pri Škofji Loki. »Vasi pravimo Podpurflca, na krajevni oznaki pa piše Podpulfrca! A ni nujno, da je zadnje pravilno, saj tabla stoji ob cesti šele nekaj let …«

Naselje je verjetno dobilo ime po stopah (mlinu) za izdelovanje smodnika in je izpeljanka iz nemške besede za stope – 'pulverstampfe'. Stope pod vasjo Gabrovo so omenjene v zapisih iz leta 1560. Obratovale so  s pomočjo vodnega kolesa na potoku, ki priteka izpod Gabrovega. V začetku preteklega stoletja je okrajno sodišče urejalo hišne številke okoli Škofje Loke, obenem so določili meje Podpulfrce, ki je postala del mesta. Prej je bilo naselje namreč del bližnjega Zminca. V Podpulfrci je danes deset hiš, število prebivalcev pa se podobno kot pred stoletjem giblje med 30 in 40.

Kolumbija me privlači, odkar sem se začela učiti španščino pred petimi leti. Lani poleti sem jo prekrižarila od juga do severa v enem mesecu s pomočjo kavčanja. »Couchsurfing« ali kavčanje je zelo priljubljeno pri mladih, saj omogoča poceni prenočevanje. Meni pa je bilo pomembnejše, da sem na ta način lahko od blizu spoznala domačine in skoraj ves čas govorila špansko.

V Bogoto, glavno mesto Kolumbije, sem priletela čez Atlanto. Prve dni sem preživela pri Luz in njeni družini. Luz je pustila službo v šoli, ko je zaradi levkemije umrl njen starejši sin. Zdaj se posveča mlajšima otrokoma. Vstaja ob pol petih, da pripravi zajtrk in deloma kosilo. Zjutraj pelje hčerko (6 let) v privatno šolo, opoldne sina (10) v javno šolo, po kosilu pa hčerko pripelje domov in zvečer gre po sina. Otroci v šolo in domov ne smejo sami. Promet v tem delu mesta je kaotičen.

Obe sta nadvse lepi in zanimivi cvetni popenjavki in jima niti ne smemo zameriti, da imata radi toplo okolje, saj sta doma iz Južne Amerike. Zato ju pri nas gojimo kot sobnici, a poleti sta nadvse hvaležni za izpostavljenost poletnemu soncu na prostem. Prva je razširjena pod imenom dipladenija, druga pa je bugenvileja.

Pod imenom dipladenija poznamo rastlino še danes, čeprav je njeno veljavno strokovno ime Mandevilla sanderi. Ta rastlinski rod je doma po vsej tropski Ameriki in omenjena vrsta je verjetno vrtnarsko najpomembnejša. Zanjo so značilni popenjava rast in trobentasto oblikovani cvetovi v različnih barvah. Sprva smo poznali le takšne z rožnatimi cvetovi, danes pa je izbor povečan na več rdečih odtenkov in belo-rdeče cvetove, pa tudi čisto bele z rumenim grlom si lahko kupimo. Vrtnarji z rastnimi hormoni pripomorejo k zbiti rasti, in ob nakupu pogosto rastline ne kažejo popenjave narave. Toda kupljeni primerki kmalu nadaljujejo rast z dolgimi poganjki, ki jih lahko usmerjamo po opori. V naravi je to mogočna vzpenjavka z nekaj metri dolgimi poganjki.

Vseživljenjsko učenje

Pri šestdesetih Polona ni bila tipična Slovenka, ker ni znala peti, čeprav si je pri likanju pogosto veselo brundala. Tudi plesati ni znala; je pa ob španski glasbi zapeljivo sukala boke in bila zravnana kot sveča. Na Triglav še ni splezala, hodila pa je na bližnje hribčke. Mati je bila Slovenka, za očetovo narodnost ni vedela, ker je mamo zapustil še pred njenim rojstvom. Človek bi sklepal, da je bila takole 'napol Slovenka'. Nekaj tipično slovenskega pa je le imela v sebi: pripravljena se je bila učiti, kar je neizmerno veselilo njeno ožjo in širšo okolico, ki je čutila stalno potrebo nekoga poučevati.