Vzajemnost
Vzajemnost
  • Aktualno
  • Dobro je vedeti
  • Zgodbe
  • Dobro počutje
  • Prosti čas
  • Druženje
  • Mali oglasi
  • Arhiv
  • Oglaševanje
  • Nagradne igre
  • Klub
  • Koristne informacije
  • Iskanje
  • Kuhinja za tretje življenjsko obdobje

    Prosti časnovember '14

    Priprava hrane in skrb za osebno higieno sta vsakodnevni opravili, ki starejšim povzročata največ težav, in to deloma zaradi specifičnih – večinoma stoječih - položajev in gibov, pa tudi zato, ker v obeh primerih uporabljajo roke. S tem starejši izgubijo dodatno oporo in ravnotežje, kar je eden najpogostejših vzrokov za padce.

    Da bi se temu izognili, je dobro vnaprej predvideti kritične točke v stanovanju in jih urediti tako, da ne predstavljajo ovir za nemoteno življenje. Na prvo mesto postavimo varnost in enostavnost uporabe, pa naj gre za obliko kuhinje, razpored naprav in pripomočkov ali položaj shrambe. S staranjem človek postane manj gibčen, čuti niso več izostreni, raven pozornosti in potrpežljivosti se zmanjšujeta, prav tako se poslabša ravnotežje. Človek se manj giblje in več časa preživi sede, saj tak položaj dojema kot bolj varnega.

  • Krotilec barv s klobukom

    Prosti časnovember '14

    Veljko Toman je akademski slikar in restavrator. To je zelo nevarna in nenavadna kombinacija. Poznam veliko slikarjev, ki jih je omejevalo restavratorstvo, pa so s tem prenehali, ali več restavratorjev, ki so nehali slikati. Restavratorstvo namreč zahteva red in disciplino, podrejanje, slikarstvo pa je ognjemet ustvarjalnosti. Povezati tako nasprotna principa dela pa je zelo težko. Toda Tomanu je uspelo. Vse življenje je bil restavrator in hkrati slikar; letos je celo pritegnil izjemno pozornost s svojim Nadčasovnim Emoncem.

  • Grofovski sprehod na Kamnik

    Prosti časoktober '14

    Okolica Tržiča ponuja številne priložnosti za krajši ali daljši pobeg od vsakdanjika. V dolgem grebenu Košute, ki s travnatimi in skalnimi slemeni sega zahodno od Ljubelja do Kort na vzhodu, je vrsta večjih in manjših vrhov, med njimi na južni terasi pod grebenom Košute Kamnik (873 m), kot je poimenovan na zemljevidih ali tudi Kamnek ali Kamnjek, kot mu pravijo stalni obiskovalci in domačini. 

    Kamnik je tudi razgledni balkona nad Šentansko dolino, ki je ime dobila po vasi Sveta Ana, današnjem Podljubelju. Po ozki dolini, stisnjeni med gorami, je speljana cesta Tržič–Ljubelj, ob njej pa si utira pot Mošenik, ki se v Tržiču zliva v Bistrico. Nobena od številnih poti na Kamnik ni čisto lahka niti kratka. Tokrat gremo po Radetzkyjevi poti. Začnemo ob razpadajoči graščini Neuhaus nad Tržičem, ki je bila med drugim tudi v posesti češkega grofa Josefa Radetzkega, slavnega avstrijskega feldmaršala.

  • Kjer so se naš stari ata s Turki bojevali

    Prosti časoktober '14

    Vse se je začelo s premetavanjem starih škatel za čevlje, kar pomeni: urejanje hišnega fotografskega arhiva. Na najstarejši sliki je zakonski par v ta zakmašnih gvantih. Na hrbtni strani slike je s svinčnikom napisano: »Ata in mama leta 1895«, torej pradedek Franc in prababica Frančiška. 

    Franc se je leta 1878 kot "prostak" udeležil avstrijskega osvajanja Balkana. Na fotografiji ima avstroogrska odlikovanja, ki si jih je verjetno prislužil v 17. pešpolku. To vojaško enoto so imenovali kar Kranjski Janezi, saj so jo sestavljali večinoma naborniki iz osrednje Slovenije. V knjigi Jerneja Andrejke »Naši fantje v Bosni in Hercegovini« me je pritegnil slikovit opis poti in pokrajine, pa  barviti zapiski o ljudeh in njihovih navadah. Tako je kmalu padla odločitev za potovanje. A je morala zoreti kar nekaj let.

  • V iskanju tržne niše – Malta

    Prosti časoktober '14

    Malta je z obiljem sonca, čistim morjem, privlačno mešanico kultur in pestro zgodovino ena od turistično bolj prepoznavnih držav v Evropi. A kljub temu turistični delavci še zdaleč ne spijo na lovorikah, temveč se morajo hitro prilagajati željam gostov. 

    Razmeroma mlada država se je izpod nadvlade Britancev osamosvojila leta 1964. Tujci so bili že od vsega začetka pomemben vir zaslužkov. Sprva so bili gostje predvsem vojaki in delavci iz vojaških oporišč ter njihovi sorodniki. Pred tremi desetletji pa so začeli Britanci množičneje odhajati v druge sredozemske države, domačini pa so začeli vabiti goste iz drugih delov Evrope, predvsem iz Nemčije. Na prelomu tisočletja so začeli razvijati več vrst nišnega turizma: verskega, zaradi obilja pomembnih sakralnih objektov; izobraževalnega, saj je...

  • Delfin za vse okuse

    Prosti časoktober '14

    Zagotovo ni veliko upokojencev, ki še niso obiskali »svojega« hotela Delfin v Izoli. V dvaintridesetih letih je iz manjšega počitniškega doma upokojencev, ki so ga zgradili na pobudo ZDUS, prerasel v sodoben hotel s tremi zvezdicami. Urejenost, dobra hrana in prijazno osebje so razlog, da se številni gosti leto za letom vračajo vanj. 

    Med njimi so v veliki večini upokojenci iz vse Sloveniji, saj lahko uveljavljajo popust. A Delfin obiskujejo tudi družine, tuji turisti in drugi gostje, nekateri se pripeljejo samo na kopanje s kosilom. V hotelu je 291 lepo urejenih sob, dvoposteljnih in enoposteljnih, prav vse pa imajo balkon. Pet sob je prilagojenih invalidom. Številne slike, ki visijo po vseh stenah, so prispevali udeleženci likovne kolonije ZDUS, ki jo že 16 let prirejajo v Delfinu.

  • Mačehe in marjetice

    Prosti časoktober '14

    V vinotoku sadimo mačehe in marjetice. Radi jih družimo s pomladnimi čebulnicami in s sajenjem moramo prav tako pohiteti. Te dvoletnice si dajo duška v barvitem razkazovanju prav v času, ko na prostem primanjkuje drugega cvetja, saj cvetijo že ob jesenskem sajenju. 

    Večino sadik pridelajo poklicni vrtnarji in jih ponudijo, ko se na rastlini odpre prvi cvet. Za domačo rabo jih vzgojijo tudi ljubiteljski gojitelji, vendar je na to treba misliti že sredi poletja. S setvijo marjetic ni težav, a pri mačehah (strokovno vse sorte stlačimo pod ime Viola witrockiana) vzgoja ni ravno preprosta. Seme mačeh ima svoje muhe, ker le stežka in pomanjkljivo vzkali, če pozabimo, da so to izrazite temnokalivke. Dodatna težava je v tem, da so semena obdana s tanko oljno prevleko, ki preprečuje dostop vlage.

  • Grob kot cvetlična oaza

    Prosti časoktober '14

    Grob je poslednji dom naših najdražjih, nekoč pa bo tudi naš, zato nam ne sme biti vseeno, kakšen je. Še ne dolgo tega smo v času tik pred dnevom mrtvih, prvim novembrom sadili na grobove le mačehe in marjetke, saj drugega tudi nismo imeli. Dandanes pa je izbor rastlin zelo velik. 

    Grob bo najlepše urejen, če ga zasadimo tako, da je vsa površina prekrita z rastlinami. Ko se namreč različne plazeče trajnice ali grmovnice razrastejo, pokrijejo tla, tako da nimamo več težav s plevelom. Paziti pa moramo na to, da pustimo manjšo površino, kamor zasajamo sezonske rastline, ki bodo bogato cvetele. V jeseni posadimo mačehe, marjetke, v toplejših krajih tudi krizanteme in celo ciklame. Če želimo imeti spomladi cvetoče čebulnice, jih je prav tako treba posaditi že sedaj. To so lahko tulipani, narcise, hijacinte.

  • Udobno, predvsem pa varno

    Prosti časoktober '14

    Čeprav se načrtovalci dobro zavedamo, da različne starostne skupine zahtevajo pri oblikovanju bivalnega okolja različne rešitve, pa se v praksi pogosto zatakne. Namensko grajeni objekti se dobro prilagajajo potrebam starostnikov, težave pa se pojavijo pri prenovi starih stanovanj.

    Prenove se lotimo z vprašanjem, katere so omejitve in kakšne so potrebe stanovalcev. Medtem ko se človek v srednjih letih skoraj ne zaveda nekaterih vsakdanjih opravil (oblačenje, umivanje, hranjenje, gibanje po stanovanju), pa starejšim predstavljajo velik izziv. Kadar jih lahko opravljajo sami, je smiselno razmisliti o tem, da namesto selitve v dom, potrebam starejših prilagodimo stanovanje, ki so ga navajeni in kjer lahko varno in udobno živijo naprej. Z leti so omejene tudi gibalne sposobnosti.

  • Mi lahko ponudite dom?

    Prosti časoktober '14

    Iz zavetišča Horjul so nam poslali nekaj fotografij pasjih in mačjih brezdomčkov. Zelo bi bili veseli toplega doma in prijaznega skrbnika. Vse živali so zdrave, cepljene, čipirane sterilizirane oziroma kastrirane. Mačke se oddajajo izključno za notranje bivanje.

    Zoja: manjša psička, stara približno dve leti, prijazna, vendar do tujcev nekoliko zadržana. Amelie: psička srednje rasti, stara približno leto in pol, prijazna, aktivna Lindt: mlad odrasel samček, malo plašen do tujcev, sicer pa čudovit prijazen mačkon. Cink: mačji mladiček, star tri mesece, zelo nežen in prijazen. Minihani: mačja mladička, stara tri mesece, prijazna. Zoe: odrasla muca, stara dve leti, brez zadnje tačke, ki je bila amputirana zaradi poškodbe. Je zelo prijazna do ljudi.

  • 1
  • …
  • 207
  • 208
  • 209
  • 210
  • 211
  • …
  • 244
  • Naročite se

    01 530 78 44

    Arhiv PDF

    Št. 5, maj 2025

    Št. 5, maj 2025

    Prelistajte izvleček

    Pozdrav iz uredništva

    Včasih je treba biti tudi malo korajžen Predlog reforme pokojninske in invalidskega sistema, ki so ga v začetku aprila podpisali socialni partnerji zagotovo ni idealen, vendar tudi ni slab, meni...

    Različne možnosti zdravljenja raka prostate Rak prostate je najpogostejši rak pri moških v Sloveniji in zahodnem svetu. Pri nas živi več kot sedemnajst tisoč moškihs to diagnozo, vsako leto jih na novo zboli...

    Zdravilna moč čebulnic Vse čebulnice, čebula, česen, por, drobnjak in čemaž, so hrana, ki preprečuje strjevanje krvi. To so tisočletna ljudska spoznanja o njihovem zdravilnem delovanju.

  • ZDUS

    Seniorske novice

  • Poglejte tudi

    Fotogalerije

    Odnos do starejših je ogledalo družbe1. oktober 2024 Včeraj se je v Cankarjevem domu...

    Medgeneracijsko sožitje je temelj družbe13. junij 2024 Četrti Dnevi medgeneracijskega...

    Tokrat je Vzajemnost preplavila Neum10. junij 2024 Od 2. do 5. junija je potekalo...

    Razigrano, pisano in veselo29. september 2023

    Starejši niso breme družbe28. september 2023

  • Klub ugodnosti

    Ponudniki ugodnosti »

    Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
    Več »

  • Najbolj brano

    Kaj podariti ostarelim staršem za rojstni dan

    Starost, ji znamo prisluhniti?

    Kdaj je ugodnejša upokojitev - letos ali prihodnje leto?

    Zdravnik mora biti bolnikov zagovornik

    Adria nam je dala krila

    Kuhamo po nemško

    Kvačkana želvica

    Moji ostareli starši se spreminjajo

© 2025

Zavod Vzajemnost
p. p. 134
1001 Ljubljana

urednistvo@vzajemnost.si
01 530 78 42

Naročniki lahko prenesete PDF celotne revije

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih

▲ Na vrh straniDomovKlub ugodnostiO nasOglaševanjePogoji rabe, zasebnost in piškotkiPravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov