Vsi se še spomnimo časov, ko je bila vožnja na dopust prava avantura, povezana z obveznim znanjem motoroznanstva. Pred odhodom je oče napolnil pnevmatike, dotočil vodo in s kovinsko palčko preverjal nivo olja v motorju. Med vožnjo je vedno malo s strahom pogledoval proti pokrovu motorja, ali bo kje opazil izdajalski beli dim. Ob poti smo srečevali tiste manj srečne, ki so zmajevali z glavo ob dvignjenem pokrovu motorja, in upali, da bomo srečno prispeli na cilj.

Danes smo se razvadili – če je avtomobili redno vzdrževan, se na dolgih vožnjah ne zgodi nič takega, kar je bilo pred desetletji dokaj običajno. Če bi avto, recimo, hotel »zakuhati«, bi nam to sporočil dovolj zgodaj, da bi lahko ukrepali.

Po lanskem jubilejnem srečanju bralcev in prijateljev Vzajemnosti v Pulju, kjer nam je bilo pošteno vroče, smo lepo vreme naročili tudi za letos. In res smo se s štiridnevnega druženja v Novem Vinodolskem vrnili z nekaj barve in številnimi lepimi vtisi.

Ob prihodu so nam domačini sredi mesta pripravili lepo dobrodošlico, saj so člani KUD Ilija Dorčić prikazali nekaj pesmi in plesov iz njihove narodne zapuščine. Zares veličasten pogled pa je bil na osrednji trg, ko smo slovenski gostje, ki nas dolga vožnja ni prav nič utrudila, zaplesali skupaj z domačini, ki so bili oblečeni v »novljanske« narodne noše.

Razložno naselje ob cesti in železniški progi Trebnje–Sevnica je obdano s hribi, njivami, travniki in gozdovi. Ime je verjetno nastalo zaradi grobišča iz halštatskega časa. Gomila je namreč star ledinski izraz za grob, velik kup, hrib ali grič.

Vasica tik ob progi in majhni železniški postaji med Trebnjim in Mirno je vzbudila mojo pozornost zaradi velikega reklamnega panoja, s katerega gleda kamela. Spomnil sem se, da ima v teh krajih nekdo pravcati ranč z eksotičnimi živalmi. A kamelo sem pustil čakati, saj sem bil vabljen na klepet k Jožetu Gregorčiču, enemu najstarejših vaščanov.

Baltske države še vedno nekako povezujemo z nekdanjo Sovjetsko zvezo, pa čeprav sta od njihove osamosvojitve minili že več kot dve desetletji. Litva je po površini in številu prebivalcev največja izmed treh baltskih držav. Velika je za tri Slovenije in ima okoli tri milijone prebivalcev. Litovski jezik je soroden latvijskemu, pišejo pa v latinici.

V Litvi so bile prisotne težnje po samostojnosti vse od začetka sovjetske okupacije med 2. svetovno vojno. Sprva oboroženi odpor pred več kot pol stoletja so zamenjali drugačni protesti. Eden izmed odmevnejših se je zgodil 23. avgusta leta 1989, ko je od Vilne, litovskega glavnega mesta, do Talina, estonskega glavnega mesta, potekala živa veriga. Kar dva milijona ljudi si je podalo roke na 600 kilometrov dolgi razdalji in tako opozorilo na željo po samostojnosti, ki so jo dočakali leta 1991. Ruščino je sicer še slišati predvsem med starejšimi ruskimi priseljenci, z razvojem turizma pa je zanjo med mladimi tudi malo več zanimanja kot pred leti. Z malo iznajdljivosti si lahko privoščijo vse, o čemer njihovi starši še pred dvema desetletjema niso mogli niti sanjati: potujejo po svetu, imajo možnost boljšega zaslužka ter odhajajo na študij in delo v bogatejše članice Evropske unije.

V mesecu juniju že sadimo in sejemo na gredice, ki so ostale prazne po spravilu solate, redkvice, nadzemne kolerabice, zgodnjega krompirja in drugih vrtnin. Če upoštevamo kolobar in dobro vrtnarsko prakso že v zgodnjem poletju, poskrbimo za jesenski in zimski pridelek sveže domače zelenjave.

Na spletnem portalu Zeleni svet svetujejo o optimalnem času setve, sajenja in o sledenju vrtnin na gredicah, ki so se izpraznile v mesecu juniju. Pa tudi o tem, kam saditi, sejati radič, endivijo, listnati ohrovt, brstični ohrovt, črno redkev, belo redkev, podzemno kolerabo, repo, korenček in pozno zelje za kisanje.

Med bolj priljubljene trajnice spadajo bradate perunike, a nekatere skupine iz tega rodu prepoznamo prav po tem, da nimajo bradice. Takšen razločevalni opis je potreben zaradi značilne cvetne zgradbe. Vse perunike imajo tridelno grajen cvet, a nekatere imajo na zunanjih treh cvetnih listih značilne kocinaste izrastke, imenovane bradica, druge pa ne. Prav ob teh drugih in drugačnih, ki imajo v tleh korenike, ne čebulic, se pomudimo tokrat.

Rod perunik je s svojimi predstavniki pomemben del rastlinstva vse severne poloble in tudi v slovenskem rastlinstvu imamo štiri vrste. Le ena med njimi, tj. ilirska perunika, je bradata, brez bradice pa so sibirska, travnolistna in obvodna. Znano je, da se njihovo rodovno ime (Iris) nanaša na starodavno mitološko glasnico bogov z Olimpa, slovensko ime pa spominja na slovanskega Peruna. Travnolistna perunika (Iris graminea) je manj opazna, ker ima prav kratke cvetne peclje, zato pa nadvse prijetno diši. Obvodna perunika (Iris pseudacorus) kot plevel raste po močvarah in jarkih, a je s svojimi rumenimi cvetovi maja in junija kot naravni okras raztresena po vsej Sloveniji. Med skoraj meter dolgimi črtalastimi listi odženejo večcvetna stebla in takšno postavo ohranjajo tudi maloštevilne vrtne izboljšave te vrste.

Včasih je moda narekovala dolžino vaših kril. Danes pravzaprav lahko nosite vse. Od ozkih kril do A-linije, od kratkih do tako aktualnih kolenskih dolžin, od mehko padajočih do zvonastih. Izbira je vaša. To pa je prav gotovo še težje.

Klasična dolžina tik pod koleni

• Ta dolžina je zadnjih nekaj modnih sezon najpogostejša. Odvisna pa je od oblike vaših nog.
• Temnejši odtenek nogavic naredi nogo vitkejšo in jo poveže z barvo čevljev.
• Širina krila prav tako pripomore k vitkejšemu videzu. Ožje kot je krilo spodaj, navidezno močnejše so noge.
• Tako dolžino priporočam ženskam majhne postave, saj bosta krajša dolžina krila in barvna skladnost navidezno zvišala postavo. Priporočam tudi čim manj vzorcev.

Široke hlače

Udobno široke hlače so idealno oblačilo za sproščene poletne dni. Pristajajo vsaki ženski ne glede na postavo in leta. Čeprav je ponudba tovrstnih hlač zelo pestra, vas bo morda zamikalo, da si jih raje same ukrojite po svoji meri, in jih tudi zlahka sešijete.

Krojenje hlač

Pri risanju kroja smo uporabili mere za konfekcijsko številko 42. Ve namesto teh številk vnesite svoje mere in si prilagodite dolžino hlačnic.

Obseg pasu: 78 cm (sprednji del: ¼ + 5 cm = 19,5 + 5 = 24,5 cm; zadnji del: ¼ + 7 =19,5 + 7 = 26,5 cm)