Popotovanje od dekletca do starke
Ko sem prvič ugotovila, da je zemlja okrogla in velika in da je ni konec na robu naše vasi, sem zahrepenela, da bi jo videla. Da bi videla vse! Ta neuresničena in neuresničljiva želja mladosti me še vedno ni zapustila, še vedno na vprašanji - »Kam bi pa ti rada šla?« ali »Kaj bi pa ti najraje videla?« -odgovarjam - »Povsod!« in »Vse!« Seveda zdaj že vem, da to ni mogoče, zlasti še, če si zamudil toliko let kot jaz. Prve podobe tujih lepot sem videla na diapozitivih, ki jih je otrokom predvajal pater Roman, velik estet in ljubitelj...
Rothenburg za nostalgike in večne romantike
Pred obiskom sem se kljub privlačnim fotografijam na spletnih straneh spraševal, zakaj nemško mesto Rothenburg ob Tauberi z blizu šest tisoč prebivalci vsako leto obiščeta več kot dva milijona turistov! Toda že prvi pogled na obzidje z obrambnimi stolpi in na gruče stisnjenih streh za njim me je prijetno vznemiril. V Rothenburgu sem hitro začutil, zakaj so ga že pred stoletji vzljubili številni umetniški ustvarjalci in zakaj je danes tako zelo priljubljen med turisti.
Lončarska pot »Kokarski klobuk«
Smo glino sivo gnetli, dan za dnem poganjali vretena, črne piskre žgali, vse prodali … da smo kruh'ca spekli. Kokarje so kraj ob spodnjem toku reke Drete, ki se le kak kilometer vzhodneje, v Nazarjah izlije v Savinjo. Rečica velja za hudourno reko, ki pogosto poplavi polja in s pritoki povzroča obilo škode. Vse kaže, da so nekoč na tem območju nastale naplavine sive ilovice, iz katere so rokodelci izdelovali lončeno posodo. Že leta 1740 so v takratnem upravnem središču Zadrečke doline v Gornjem Gradu zadrečki lončarji sprejeli znani...
Pasji dnevi tudi za rastline v vrtu
Temperatur, ki presegajo 30 stopinj, se prav hitro naveličamo, pa tudi rastline niso navdušene nad hudo vročino. Tako kot človeška koža trpi zaradi premočnih sončnih žarkov, se dogaja tudi z rastlinami, pa naj gre za drevje, grmičevje, lončnice ali vrtne rastline. Tudi listi rastlin lahko zaradi premočnega sonca dobijo opekline. Posledično se zmanjša fotosinteza, s tem se spremeni in upočasni presnova rastlin in hrane, kar pa vpliva na rast. Listi najprej izgubijo lepo svežo, temno zeleno barvo.
-
Rastline, pa naj gre za sobnice, balkonske nasade ali cvetje na vrtu, so poleti še posebej ogrožene, ko za dlje časa odidemo zdoma. Takrat se prav lahko zgodi, da ne bo nihče v pripeki zastiral zaves ali poskrbel za potrebne obroke vode in gnojil. V takem primeru so zanesljivi znanci ali sosedje najboljši oskrbniki, le to si moramo dopovedati, da jih ob naključnem omaganju katere od naših ljubljenk ni pošteno očitati malomarnost. Rastline, ki morajo poletje preživeti v zaprtih prostorih, pognojimo že pred odhodom.
-
Poletje je čas, ko največ prostih trenutkov preživimo na prostem. Še tako majhen balkon lahko uredimo v prijeten za počitek, sprostitev in za druženje, še lepše pa je, če si lahko na prostem uredimo pravo kuhinjo. Klasični elementi vrtne opreme so različne mize, vrtni stoli in klopi, ležalniki in počivalniki ter drugi sedežni elementi. Pri izbiri pazimo na kakovost, stabilnost, velikost in težo, udobnost in primerno višino ter globino sedišča za lažje sedenje in vstajanje.
-
Kis, vinski ali jabolčni, večina uporablja za pripravo solat. Če pustimo ob strani uživanje kisa v zdravilne namene, ga lahko koristno uporabimo v gospodinjstvu ali na vrtu… - Uničuje plevel (čisti kis poškropimo po plevelu ali travi med tlakovci, da se posuši). - Poveča kislost tal, kjer je to potrebno (120 ml kisa zlijemo v 3,75 l vode, uporabimo za zalivanje rododendronov, gardenij, azalej). - Preganja mravlje (poškropimo ga po površinah, kjer hodijo mravlje, okoli vrat, gospodinjskih aparatov).
Z zemljevidom ali z elektroniko do cilja?
Poleti se radi odpravimo na dopust v neznane kraje, nekateri v hribe, drugi na morje. Marsikdo ne želi potovati prav daleč, ker morda ne pozna dobro terena ali cest. Papirnati zemljevidi so nerodni za rabo v avtomobilih, prav tako se rado zgodi, da so zastareli in se nanje ne moremo več zanesti. Uporabljamo pa lahko tudi elektronske zemljevide ali elektronske vodiče po cestah, ki jim preprosto rečemo »navigacija«. Trenutno je na trgu pestra izbira navigacijskih naprav.
Klekljam, klekljam, dan na dan …
Kaj imajo skupnega nežne klekljane čipke, hrumeči starodobniki in mrkogledi možje v uniformah iz časov kraljevine Jugoslavije? Vse to je bilo mogoče videti v Žireh, na sedmih slovenskih klekljarskih dnevih. Čeprav zagotovo velja ta del Poljanske doline obiskati tudi ob drugih priložnostih. V glavni vlogi seveda nastopajo čipke ali »špice«, kot jim tu rečejo, in klekljarsko društvo Cvetke. Negujejo tradicijo klekljanja žirovske čipke, za katero je značilen široki ris, in je zaščitena pod imenom Čipka dežele Kranjske.
Z Gozdnika na potep po Spodnji Savinjski dolini
Od daleč viden piramidasti vrh, ves poraščen z drevesi, leži 1090 metrov nad morjem na severnem robu Posavskega hribovja. Mogočen vrh, ki ga prekaša le Mrzlica s 1122 metri, se dviga nad Zabukovico južno od Žalca v zahodnem delu Celjske kotline. Zaradi svoje značilne oblike so ga planinci Savinjske doline vzeli za simbol, ki veča njihovo prepoznavnost.
Štajersko avtocesto zapustimo na izvozu Šempeter in peljemo v smeri Žalca, od koder tik pred semaforiziranim križiščem zavijemo desno na cesto za Vrbje in ji sledimo v Griže in skozi Migojnice do Zabukovice. V Zabukovico se lahko pripeljemo tudi iz Laškega skozi Spodnjo in Zgornjo Rečico. S parkirišča pred podjetjem Sipex se napotimo po cesti, prečimo potok Artišnico in za mostom zavijemo desno na cesto (kažipot Gozdnik, ta cesta pelje k lovski koči Gozdnik), ki pelje ob potoku.