Kljub naprednemu gospodarstvu ostaja tradicionalna Irska zvesta svojim vrednotam, ki se le počasi spreminjajo. Občutil sem jih na podeželju, še posebno na redkeje naseljeni zahodni obali otoka. Od severa do juga se razprostira več kot tisoč kilometrov razgibane obale. Ponekod se končuje s strmimi prepadnimi stenami. Tako na Irskem najdemo najvišje tovrstne obale v Evropi (Slieve League) pa tudi najspektakularnejše (Clifs of Moher).

Nasprotje prepadnim stenam so dolge peščene plaže. Toda morje je kljub oceanskemu vplivu žal prehladno za brezskrbno namakanje. Kar pa seveda ne odvrne ljubiteljev deskanja na valovih, ki se v neoprenskih oblekah neutrudno predajajo zanimivemu športu.

Septembra sejemo in pobiramo številne vrtnine. Najbolj znane so špinača, zimska solata in motovilec. Ne pozabimo tudi na setev blitve, rukole in redkvice. Še vedno je čas tudi za zeleno gnojenje.

Če špinačo sejemo do sredine septembra, jo režemo še v tem letu. Špinača, ki jo bomo sejali kasneje v septembru in oktobru, prezimi in jo režemo spomladi. Običajno jo sejemo na gredice, kjer smo gojili solato, paradižnik, kumarice, papriko, jajčevce, feferone, bučke, lubenice in melone.

Prezimne sorte solate sejemo do konca septembra, včasih je uspešna še poznejša setev. Setev krhkolistnih sort opravimo v več terminih, in sicer v začetku septembra in začetku oktobra. Mehkolistne sorte pa v sredini septembra in sredini oktobra. Pri solati pazimo, da je ne sejemo poleg peteršilja, v tem času se bo dobro počutila ob špinači.

Z naravo in vrtom ni nikoli dolgčas in jesensko obdobje ponuja obilo pestrega zadovoljstva, a tudi nekaj opravil, ki so povezana prav s tem letnim časom. Z nekaterimi vrtnimi deli zdaj ni dobro odlašati. Čebulnicam se že mudi, vsaj tistim, ki naj pripravijo cvetočo dobrodošlico naslednjo pomlad. Na to se moramo pripraviti že pred zimo, da bodo imele korenine dovolj časa za potrebno rast.

Strokovno popolnoma zgrešeno in rastlinam neustrezno je morebitno sajenje čebulic iz »ugodne ponudbe« neprodanih zalog enkrat v marcu. Osnovni elementi cvetne pomladi morajo biti posajeni že jeseni, pa naj bodo to žafrani, vetrnice, tulipani ali narcise. Pravi prostorček za čebulnice je vsak presledek med grmovnicami in drugimi trajnicami, za katerega ne načrtujemo zgodnje pomladne zasaditve. Nekaj koristnih namigov iz prakse pa je vseeno vredno upoštevati. Karkoli že nameravamo nakupovati za jesensko sajenje, je zdaj v glavnem že na policah, a zaloga in izbira se utegneta tudi zmanjševati, zato ne smemo odlašati. Pomembno je tudi, da se ob zgodnjem sajenju ni treba bati mokrotnih dni, ko človek ne more s prsti in motiko v zemljo. Nad posajenimi gomoljčki in čebulami naj bo prsti za njihovo dvakratno debelino.

Džins je stalnica v modi in vsako leto nas navduši z različnimi načini nošenja in kombiniranja. To so oblačila, ki jih ne povozijo ne trendi ne čas. Indigo moder, temen, svetel, zguljen, strgan, s poudarjenimi šivi, udoben, praktičen, tanek, prožen – džins je vedno mladosten in enostaven za vzdrževanje.

Džins (jeans) so hlače, izdelane iz tkanine, imenovane denim. To je vrsta trpežnega blaga, ki so ga izdelovali v francoskem mestu Nime (denim = de Nimes = iz Nima) in so ga tradicionalno barvali z indigom. Danes ga nosimo na različne načine in za različne priložnosti. Iz denima je praktično vse: obleke, srajce, jakne, klobuki, sandali, torbe, pasovi, krila in seveda hlače, ki so najpogostejši kos, ki ga imamo v omari. Primeren je za vse generacije, le paziti moramo, kakšen material, kroj in tudi barvni odtenek izberemo. Seveda v zrelih letih ne bomo izbirali modelov po zadnji modi, v ponudbi pa lahko najdemo tako imenovane večne kose klasičnih krojev in kakovostnih materialov.

Zrnje sreče in obilja

S soncem obarvano zlato rumeno koruzno zrnje prinaša srečo in obilje. Zato razveselimo ljube nam goste s čudovitim prtom, izvezenim z mlečnimi koruznimi storži.

Vzorec je primeren za vezenje na velikem prtu, kvadratnem nadprtu, na prtičkih, zavesah itd. Posamezne storže pa lahko tudi domiselno oblikujemo v nove vzorce.

S pomočjo kopirnega stroja povečamo vzorec (ena polovica) za 75 odstotkov (za prt velikosti 180 x 140) oziroma po potrebi. Polovico vzorca prerišemo na svileni papir, označimo sredino, drugo polovico prerišemo v zrcalni sliki. Blago preganemo po dolgem in počez in zgibe ob niti prešijemo s sprednjimi vbodi. Svileni papir z vzorcem in označeno sredino položimo točno na označeno sredino na blagu. Vmes vložimo kopirni papir za blago. Ob straneh blago in svileni papir pripnemo z bucikami. Vzorec skrbno prerišemo z dobro ošiljenim svinčnikom. Preden papir z vzorcem odstranimo, se prepričamo, ali smo vse obrise natančno prerisali.

Slovenska gledališča septembra začenjajo novo sezono, predstavljamo nekatere njihove novosti.

LJUBLJANSKA DRAMA

  »Nova sezona bo poskušala razkriti resnico o današnjem svetu in nas samih. Teme, ki jih odpira gledališče s svojimi predstavami, so zmeraj umetniška refleksija trenutka, ker smo ustvarjalci vpeti v čas in okolje, prinašamo na oder svojo izkušnjo, svoj odnos do sveta … želim si, da bi nova sezona odpirala polja razmisleka in debate,« je med drugim zapisal ravnatelj Igor Samobor. Sedem novih premier na velikem odru, štiri v Mali drami, v sklopu Mlade drame pripravljajo natečaj za dramski prizor ali krajše besedilo, v okviru Drama Laboratorija...

Toliko let Šentjakobsko gledališče žlahtni gledališko in kulturno podobo na Slovenskem in se uspešno postavlja ob bok drugim gledališčem. Še vedno delujejo kot velika družina, delajo z veseljem in v zadovoljstvo gledalcev, za kar igralci ne prejemajo plačila. Igralski ansambel je amaterski, a to besedo lahko v njihovem primeru povežemo z najžlahtnejšim pomenom, ker 'amare' pomeni imeti rad. Predanost gledališču in ustvarjalno navdušenje ljubiteljskih igralcev ter profesionalnih režiserjev, scenografov, komponistov in kopice drugih gledaliških...

AVTOMOBILIZEM

Prometna nesreča je hud stres. Naš organizem se znajde v fazi šoka, ne moremo dojeti, da se je to zgodilo. Naše telo takrat najlažje deluje po naučenih vzorcih, saj nas prevzemajo močna čustva. Osupli smo nad dogodkom in zmedeni, naše misli niso povsem bistre. Takrat smo pod močnim vplivom adrenalina in kortizola, hormonov, ki sta nam stoletja omogočala preživetje, saj sta nas pripravila na boj ali pa beg.

Razumska dejanja so v tej fazi, sploh pri zelo hudih nesrečah, praktično nemogoča, zato lahko delamo le naučene stvari. In zato je tako pomembno, da se v naše možgane vtisne protokol, po katerem se je treba ravnati. Vsi se odzivamo po enakem vzorcu, le različno dolgo se zadržimo v posamezni fazi. Tako po fazi šoka začnemo premlevati dogodek v glavi, pripravimo različne scenarije in se sprašujemo, kako bi lahko drugače reagirali, kaj bi lahko storili drugače. To nam pomaga, da bi se v podobnih situacijah naslednjič znali odzvati.