Pristovški Storžič je vrh na avstrijski strani Karavank, ki presega zgornjo gozdno mejo 1500 metrov. Ni tako oblegan kot nekateri drugi vrhovi v Karavankah, je pa bogat z raznovrstno sredogorsko in visokogorsko floro ter je izjemno razgleden. Avto lahko pustite na opustelem mejnem prehodu Jezerski vrh. Začetek pešpoti je na avstrijski strani prehoda, na kar vas opozorijo planinski kažipoti. Pot je odlično označena s tremi vzporednimi črtami, rdeča-bela-rdeča, in z dvojezičnimi, živo rumenimi in od daleč vidnimi kažipoti.

Poleti so najbolj vabljivi primorski kraji in Grčija, ki vsem gospodarskim težavam navkljub ostaja ena najbolj priljubljenih držav v Sredozemlju. Še posebno so privlačni otoki. Krf, najsevernejši med njimi, je Slovencem dosegljiv tudi z redno trajektno linijo.

Ladje, ki vsakodnevno plujejo med Benetkami in Krfom, za začetek potovanja ponujajo čudovite razglede na slavno mesto. In to s prav posebne perspektive, saj je zgornja paluba višja od najvišjih beneških hiš in tako lahko med počasno plovbo skozi največje kanale uživate v izjemni panorami. Plovba do Krfa traja skoraj 24 ur, a je po navadi prav prijetna in jo lahko izkoristite za poležavanje na palubi ali zaplavate v majhnem bazenu. Vsekakor je to precej udobnejša in lahko tudi cenovno ugodnejša izbira kot vožnja z avtomobilom prek ozemlja nekdanje Jugoslavije. Priporočljivo pa je najeti kabino, saj spanje na ladijskih sedežih ni prav udobno.

V hamletovski zagati se včasih zaloti tudi vrtnar pri svojih odločitvah in takrat lahko pomagata samo znanje in izkušnje. Izhodišče je dilema, v kakšno prst sodi ta ali ona rastlina. Zemlja namreč ni enaka zemlji, rastline pa tudi niso neskončno potrpežljive. Zato še vedno trdim, da je vrtnar zapleteno bitje: malo je kemika, precej ročnega delavca, nekaj matematika in botanika, logika in estetika mu nista tuji in celo nekaj vremenoslovja mu pride prav.

Močan veter in toča lahko naredita znatno škodo na vrtu, v sadovnjaku in na okrasnem rastlinju. Veter polomi veje ali celotne rastline, toča pa oklesti listje, polomi vejevje in poškoduje plodove. Seveda vremenskih ujm ne moremo preprečiti, lahko pa zmanjšamo škodo, ki nastane zaradi teh pojavov. Poškodovana debla najprej obrežemo z ostrim nožem, da zgladimo rane in tako zmanjšamo njihovo površino, s tem pa tudi možnost okužb in omogočimo lažje celjenje. Premaz opravimo s cepilno pasto.

Sončno vreme in ozelenela narava nas vabita na prosto. Zato je skrajni čas, da z balkona odstranimo nepotrebno kramo in si uredimo ali preuredimo bivalni kotiček na prostem, kjer bomo uživali v lepih jutrih in večerih. Učinkovita prenova zunanjega bivalnega prostora ni nujno velika in draga investicija. Že z drugačno postavitvijo zdajšnjega pohištva dosežemo učinek novega. Marsikaj lahko izdelamo ali obnovimo kar sami. Vrtno pohištvo na novo pobarvamo, dodamo nove sedežne blazine v modnih barvah in vzorcih, živahen prt ali kak manjši kos...

Anglija, največja dežela Velike Britanije, je velika skoraj za sedem Slovenij in v njej je poleg Londona še veliko zanimivih mest in krajev. Zlasti zanimiva je njena tehnična dediščina, in to od obnovljenih parnikov do odlično ohranjenih vlakov in starodobnih avtomobilov. Eden izmed najbolj slikovitih predelov je grofija Cumbria, ki je na skrajnem severozahodu. Pravijo ji tudi »Angleške Alpe«, saj je tu najvišji vrh Anglije - 976 metrov visoki Scafell Pike. Zaradi številnih jezer so območje poimenovali Lake District – Jezersko okrožje.

Razglabljanje o tem, da imamo v žepu vedno sušo, čeprav poskušamo sproti zakrpati nastajajoče luknje, ni preveč obetavno. Razmislek naj zato raje velja očitno vse bolj sušnemu podnebju naših krajev ter prilagodljivosti rastlin. Nekatere med njimi so že od nekdaj, iz otroštva genetskega nastanka navajene skromnih padavin. Je pa tudi kar nekaj vrtnarskih pogruntavščin, kako se lahko postavimo po robu skopim vodnim zalogam in skromnim padavinam. Večinoma ne moremo izbirati vrtne lege, a v glavnem poskušamo na sončnem vrtu gojiti gospodarsko...

Dober spanec je odločilnega pomena za duševno, čustveno in fizično zdravje ter dobro počutje. Zagotavljajo ga tišina, tema in ustrezna temperatura spalnice, predvsem pa udobno in kakovostno ležišče. Ni vseeno, na čem in kako spimo, saj v postelji preživimo tretjino življenja. Z leti potrebuje človek čedalje več udobja. Udobje pa je zelo individualen občutek. Zdrav človek se ponoči premika in potrebuje prostor za nemoteno obračanje, zato naj bo ležišče široko vsaj 90 centimetrov in od 10 do 15 centimetrov daljše od telesne višine.