Življenje ni večno in pride čas, ko se moramo posloviti tudi od svojega pasjega prijatelja. Za marsikoga izmed nas je to srečanje s smrtjo, ki nas nekako doleti, in po navadi nanjo nismo popolnoma pripravljeni. Ker se vprašanje življenja in smrti dotika najglobljega v nas, ob tem nehote privrejo na površje vsi naši strahovi, predsodki, morda boleči spomini in že nas preplavi val močnih čustev, nad katerimi smo včasih še sami presenečeni.

Pri neozdravljivo bolnih živalih imamo možnost evtanazije, lahko se torej odločimo in psu skrajšamo trpljenje. Odločitev za evtanazijo je ena najtežjih, saj moramo odločiti o življenju in smrti nekoga drugega. Nikoli ni lahko. Verjemite, tudi za veterinarja je to – ne glede na strokovno znanje, ki mu je v pomoč – ena najtežjih odločitev.

Skoraj vsak med nami lahko v sorodstvu najde kakšnega godca, amaterskega igralca ali ljudskega pesnika. In kako že pravijo: trije Slovenci – pevski zbor. Kulturno delovanje ima med Slovenci dolgo tradicijo, nekaterim pomeni prijetno preživljanje prostega časa, drugim pa že kar način življenja. To je tudi eno izmed področij, ki najbolj množično in najprisrčneje združuje ljudje različnih starosti in izobrazbe.

Kulturna društva (blizu pet tisoč jih deluje pri nas in v zamejstvu) in ustvarjalce združuje Zveza kulturnih društev Slovenije kot nevladna organizacija. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD), ki ima 59 območnih izpostav po vsej Sloveniji, pa na državni ravni zagotavlja strokovnost in izobraževanje, organizira prireditve, tekmovanja in mednarodne festivale, sofinancira prireditve ... Po skladovi statistiki je lani kar 170 tisoč ljudi sodelovalo na različnih kulturnih prireditvah kot pevci, ljudski pevci, godbeniki, folkloristi, gledališčniki, plesalci, slikarji, kiparji, pesniki, pisatelji, filmarji, fotografi …

NAŠ IZLET V NOVEMBRU

Sobota, 28. november 2015

Vstopna mesta: Celje (ob 3.00), Ljubljana (ob 4.00), Kranj (ob 4.30).

Peljali se bomo mimo Salzburga in čudovitega Kimskega jezera ter lepe turistične destinacije Tirolske – Kufsteina do mesteca Wattens. Sprehodili se bomo po enem najbolj obiskanih avstrijskih muzejev, Svetu kristalov Swarovski. Letos so ga prenovili in se zdaj razteza na 7,5 hektarja površine. Seznanili se bomo z zgodovino proizvodnje kristala in življenjem Daniela Swarovskega ter si ogledali obširno zbirko kristalov. Seveda bomo lahko kupili kakšen spominek ali darilo.

Po legendi naj bi med turškimi vpadi požgali kmetije in pobili vse domačine, le mlademu fantu so prizanesli in so ga odpeljali s seboj, da bi ga vzgojili v janičarja. Nekoč mu je uspelo pobegniti, s seboj pa je vzel še dekle, ki so jo Turki tudi ugrabili. Pobegnila sta na konjih in s seboj vzela sadike dreves, ki so jih gojili v Turčiji. Po več letih odsotnosti se je fant po gibanju sonca še vedno spomnil smeri, iz katere so ga pripeljali, in tako sta našla pot do njegove domače vasi. Tu sta posadila drevesa – slive, ki sta jih prinesla iz ujetništva, in vas se zato imenuje Slivna …

Udobna jopa

Prijetno topla jopa je skvačkana iz mehke volne v dveh modnih barvah in v zanimivem valovitem vzorcu. Odlično pristaja vsaki ženski postavi in vsem starostim.

Velikosti: 36/38, 42/44, 48/50. Opisi za 42/44 in 48/50 so v oklepajih.

Potrebujemo: 350 (350–400) g sive mohervolne in 150 (150–200) g rdeče volne; kvačko št. 4,5.

Vzorci. Valoviti vzorec: nasnutek je deljiv s 16 + 1. Kvačkamo po vzorčni risbi. Kvačkati začnemo s petljo pred vzorčno enoto (VE), ponavljamo vzorčno enoto in končamo s petljo po VE. Kvačkamo od 1. do 10. vrste, nato ponavljamo od 3. do 10. vrste. Na začetku vsake vrste sta ob številkah črki A in B, ki označujeta rdečo in sivo barvo. Vzorec obrobe: kvačkamo polšibične petlje tako, da kvačko vsakokrat vbodemo v zadnji člen petlje. Vsako vrsto začnemo z 2 verižnima petljama, ki nadomestita 1. polšibično petljo, in končamo z 1 polšibično petljo v 2. verižno petljo na začetku prejšnje vrste.

Cankarjev dom ostaja prostor dialoga

Tako zatrjuje generalna direktorica Uršula Cetinski. »Dialoga z umetnostjo, z znanostjo pa tudi družabnega dialoga na srečanjih, na katerih spoznavamo ljudi, ki so nam morda povsem neznani, pa se z njimi zbližamo, ker se sprašujemo o podobnih bivanjskih vprašanjih, na katera odgovore ali nova vprašanja lahko najdemo tudi na prireditvah.« Nova sezona ohranja vse znane abonmaje (Zlati, Srebrni, Oranžni, Kromatika, Liffe po Liff-u, Ta hud abonma …).

 31. grafični bienale Ljubljana

Portoriko (Puerto Rico) v vzhodnih Karibih je bil prvi večji otok na poti iz Evrope v Ameriko ter zadnje pristanišče na poti nazaj, kjer so se španske galeje oskrbele z vodo in hrano. Ugodna geografska lega in pasatni vetrovi so v mesto San Juan zanesli že Kolumba, in sicer na njegovem drugem potovanju čez Atlantski ocean leta 1493. Poleg pomembne geografske lege ima otok tudi naravno pristanišče, ki je ladjam dajalo zavetje pred viharji. 

Uradno je danes otok ozemlje ZDA s samoupravo, njeni prebivalci, 3,5 milijona jih je, pa so državljani ZDA. Španščina ostaja prvi jezik, vendar uporabljajo tudi angleščino. San Juan je prestolnica otoka in je z milijonom prebivalcev hkrati tudi največje mesto na celotnih Karibih. 

Torta, v trenutku upihnjene svečke, kar kaže, da je slavljenec v dobri kondiciji, mehurčki, zborček predstavnikov Mladinske knjige, povabljencev in novinarjev je zapel pesmico Vse najboljše za te, pa še izid dveh novih knjig Pravljica za punce, fante in ostale, ki je izbor njegovih kratkih zgodb, ter Prerok na tankem ledu, ki je namenjena odraslim bralcem. Tako je založba počastila prvih sedemdeset let enega najbolj branih slovenskih pisateljev Slavka Pregla, ki je v njej preživel četrt stoletja.

Česen in čebula spadata med najbolj priljubljene vrtnine v domačem vrtu. Jesenski česen sadimo od druge polovice oktobra naprej, tudi novembra ali januarja ni prepozno. Sadimo ga vsaj 2 do 3 tedne prej, preden zemlja zmrzne. Vse pa je odvisno od nadmorske višine, lege in podnebja. Jesensko čebulo oz. čebulček pa sadimo konec septembra in oktobra.

V osrednji Sloveniji je optimalen čas za sajenje česna zadnja dva tedna v oktobru, v višjih predelih sadimo prej, na Primorskem se termin premakne še v kasnejši čas. Če ga sadimo prezgodaj, se lahko zgodi, da listi pred zimo preveč zrastejo in jih poškoduje mraz. Včasih se zgodi, da iz vsakega stročka poženejo listi kot pri drobnjaku. To nastane zaradi poškodb rastnih vršičkov, ki jih ob zgodnjem sajenju poškoduje mraz. Jesenski česen potrebuje za razvoj nizke temperature, če ti pogoji niso izpolnjeni, bomo pridelali samo en odebeljen strok.