Laos, ta razpotegnjena državica v jugovzhodni Aziji, polna tradicije, običajev, prelepe narave in različnih plemen, je vsekakor vredna obiska. A to čim prej, preden se bodo njene družbe polastili kremplji svetovnega kapitala in tujega denarja. V državi milijonov slonov, ki jo obdajajo Kambodža, Kitajska, Burma, Tajska in Vietnam, dandanes živi približno 5,6 milijona prebivalcev. Še nedolgo tega so bile laoške ceste podobne blatnim kolovozom, zdaj pa, zahvaljujoč predvsem veliki donatorici Kitajski, je sistem cest prevzel glavno vlogo v...

Spoznavanje nekdanje jugoslovanske republike se je začelo spodbudno. Precej drugače kot albanski cariniki, ki so mi dobro prebrskali prtljažnik, se mi je makedonski uniformiranec le nasmehnil in mi zaželel prijetno bivanje v Makedoniji. Trenutno se uradno imenuje FYROM - Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, za kar imajo zasluge Grki, ki nočejo priznati obstoja Makedoncev, Makedonija pa je zanje le severna grška pokrajina. Domačini so potarnali, da Makedonija prav zaradi Grkov še vedno ni članica Evropske unije.

Med rekama Savinjo na severu in Savo na jugu se v južnem podaljšku planote Mrzlice sramežljivo skriva vrh Kal. Vrh, vreden obiska in vsakršnega truda. Severno pobočje je poraslo z bukvijo, na južnem in zahodnem pobočju pa so travniki in pašniki. Ta predel Zasavja z rudnikom Trbovlje - Hrastnik, ni znan le po hudomušnem rudarskem škratu Perkmadeljcu, ampak tudi po posebni zasavski kulinariki oziroma jedeh, kot so: funšterc ali knapovsko srce (jajca, moka in voda, popečeno na masti in ocvirkih), krumpantoč (krompir, moka in jajca) in...

V jesenskem času se prav prileže pohodni izlet na Primorsko, kjer nas pogled na morje in nekoliko toplejše sonce spomnita na minulo poletje. Predlagam obisk krajinskega parka doline Glinščice, ki vam bo s svojo naravno lepoto in z zgodovinsko ter geološko atraktivnostjo napolnila baterije za kar nekaj naslednjih dni. Reka Glinščica, po kateri se dolina tudi imenuje, izvira nad vasjo Klanec pri Kozini dobrih 400 metrov nad morjem. Skozi tisočletja  je izdolbla sotesko, ki je najbolj izrazita predvsem v spodnjem, italijanskem delu svojega toka.

Suh zrak ogrevanih bivalnih prostorov obremenjuje dihala, kar je posebno problematično za kronične bolnike z astmo. Ob zmanjšani zračni vlažnosti so v zraku pogosto tudi izredno majhni prašni delci in zdravju škodljivi plini. Že samo izdihani ogljikov dioksid v zaprtem prostoru siromaši delež potrebnega kisika v zraku. V taki zagati so nam lahko sobne rastline v znatno pomoč, saj so naravni vlažilec zraka, porabnik izdihanega ogljikovega dioksida in dobavitelj kisika.

Zeleni specialisti za zdravje Bršljani so uspešni čistilci zraka in dobavitelji kisika, in to v vseh svojih dekorativnih različicah. Kot okrasne rastline z dolgimi in slikovitimi listi so cenjene mnoge zmajevke, ki pri nas z dišečim cvetjem razveselijo šele po precej letih. Vrtnarji pogosto ponujajo vrsto Dracaena fragrans, ki ima po pravici »dišeč« prilastek, njeno listje pa je lahko zeleno ali tudi rumeno-zeleno pisano. Vse sorte potrebujejo svetlo in prej toplo kot hladno domovanje.

Starejši in invalidi so bolj občutljivi na temperaturne razlike, zato je uravnavanje temperature bivalnih prostorov pomembno vse leto. Za prehodna obdobja pride prav dodatna peč (oljni radiator, kalorifer in podobno). Temperatura v njihovem stanovanju mora biti višja kot sicer, v bivalnih prostorih minimalno 21, v sanitarijah pa 25 stopinj. Topla spalnica in kopalnica sta pomembni, če ponoči večkrat vstajamo. V prostorih, ki jih redko uporabljamo, naj bo 18 stopinj (tako preprečimo kondenz).

Grejmo se varno in varčno Sodobna grelna telesa in ogrevalni sistemi imajo boljše izkoristke, manjše toplotne izgube in manj onesnažujejo okolje. Pri izbiri goriva – lesna biomasa (sekanci, polena, briketi, peleti,...), kurilno olje, zemeljski plin, elektrika, sonce … – upoštevajmo lego objekta in možnosti oskrbe ter shranjevanja. Redno vzdrževanje kurilnih naprav ter redno in strokovno čiščenje dimnih tuljav zmanjšajo požarno tveganje. V starejših objektih so pogosto zastareli dimniki, ki niso dimenzionirani za število in moč sodobnih...

Zavoljo neustreznih ali slabo vzdrževanih kurilnih naprav ali dimnikov, pa tudi zaradi neprevidnosti ali celo malomarnosti so pozimi pogostejši do požari ali zastrupitve z ogljikovim monoksidom. Zato moramo redno pregledovati kurilne naprave, še najbolje pa je, da namestimo aparat, ki nas pravočasno opozori na povečano količino ogljikovega monoksida v stanovanju. Največja težava je v tem, da ogljikovega monoksida s čutili ne moremo zaznati. Je pa izredno strupen plin brez barve, vonja in okusa, ki nastaja pri nepopolnem izgorevanju plina,...

Švedska me je hitro prevzela. Še posebno, ko sem zapustil večja mesta na jugu in zapeljal v neskončne gozdove ter med številna jezera. Marsikje je mogoče prenočiti kar v kampu. Tudi če nimate svojega šotora, se lahko odločite za to možnost, saj je v preprostih bungalovih pogosto na voljo nekaj ležišč. Med vožnjo po prostranstvih Švedske me je nekega dne ob cesti presenetil mlad los, ki se ni pustil motiti med smukanjem listja z grma. Čez nekaj časa se je brez strahu sprehodil na drugo stran ceste in izginil med zelenjem.

Vrh Korena je veličasten razglednik v južnem prečnem grebenu Kamniških Alp, ki se razteza od Kokrskega sedla prek Kalškega grebena do Krvavca. Manjka mu le meter, pa bi bil dvatisočak. S prekrasnega razglednega vrha se odprejo pogledi na celotni greben Kamniških Alp, od Storžiča prek obeh Kočen, Grintovca, Skute, Brane in Planjave do Ojstrice. Nanj vodi več poti, mi se bomo odpravili s Kriške planine prek planine Koren. Avtocesto Ljubljana–Jesenice zapustimo na izvozu Vodice in sledimo tablam za Cerklje in Krvavec.

V teh tednih bomo pogosteje kot sicer usmerili korak na pokopališče in v spoštljivem spominu na preminule bomo urejali gomilo. Časa je še dovolj, da poskrbimo za dostojno zasaditev, za okrasitev zadnje gredice, če smo se morda tega otepali čez poletje. Želim si, da bi bilo več lepih misli v hvaležnosti na prednamce kot pa bahavih, priložnostnih aranžmajev.

Naj bo tradicija ali vera, naj bo izročilo ali narodopisje, vedno je približujoči se prvi listopad spominski dan, posvečen njim, ki so vrtnarili pred nami. Namenimo jim lepo misel tudi z urejenostjo groba. Naj se to kaže kot venec ali nasad sveže oplete gomile, vanj je vložen delček srca in duha. Pogosto je mogoče to doseči s prav malo truda in s skromnimi sredstvi. Simboliko venčnega kroga pogoste nagrobne dekoracije v malem ponazarjajo zvezdasti cvetovi krizantem, v mrazu ogroženi cvetovi dokupljenih gerber in tudi spremenljivost pokopaliških zasaditev v teku letnih časov.