Če odštejemo skromen delež iglavcev in še manjše število dovolj odpornih zimzelenih listavcev, je v našem podnebju zelenje v zimskem vrtu prava redkost. Zato so nekatere lončnice posebno dobrodošla bivanjska popestritev, pa čeprav jih ne moremo prištevati  med cvetne lepotice. Mnoge sobnice zato cenimo predvsem  zaradi njihovega zelenila. Skoraj vse prihajajo iz toplih naravnih okolij. Kako naj jih negujemo pozimi?

Svoja stanovanja si pogosto hote in prostovoljno delimo z lončnicami, ki nam vsaj pozimi nadomeščajo vrtiček pod milim nebom. Ob tem pa rastlinam v posodah delitev okolja z ljudmi ni brezpogojno pogodu, saj človek uravnava sobne razmere predvsem po svoji meri in znatno manj upošteva potrebe rastlin. Pozimi se hudo godi predvsem rastlinam iz občutno toplejših podnebnih pasov. Zato moramo biti do njih skrbni in potrpežljivi.

Sodobna kopalnica ni več strogo ločena od drugih bivalnih prostorov, odpira se proti njim in je celo del spalnih prostorov. V večjih hišah je celo več kopalnic z različnimi vsebinami za različne uporabnike. Svetla, zračna in prostorna bivalna kopalnica ni namenjena le osebni higieni, pač pa tudi sprostitvi. Funkcionalnost kopalnice dosežemo z ustrezno izbranimi elementi kopalniške opreme. Zaradi lažjega čiščenja in zaščite pred možnim izlitjem vode je pohištvo pritrjeno na nosilno steno in vsaj za nekaj centimetrov dvignjeno od tal ali pa je...

Švica je z močnim frankom postala ena najdražjih držav v Evropi. Gospodarske recesije ne občutijo kaj dosti, tako da se Švicarji postavljajo tudi z zelo visokim standardom. Nič čudnega, da bi se mnogi radi zaposlili v tej državi. Toda ekonomskih migrantov se čedalje bolj branijo in sprejemajo predvsem visoko izobražene kadre, pri čemer imajo prednost tisti, ki govorijo vsaj enega od švicarskih uradnih jezikov (nemščina, francoščina, italijanščina).

Turizem je že dolga desetletja ena najpomembnejših gospodarskih panog in gorata dežela ima res kaj pokazati. To sem občutil že ob prvem daljšem obisku:
»Kaj ni to eden najlepših krajev na svetu,« me na vrhu razgledne gore Pilatus (2132 m) povpraša švicarski znanec. Zlahka sem prikimal. Pogled na Luzernsko, imenovano tudi Vierwaldsko jezero (Jezero štirih dolin), je res čudovit. Nad lepotami teh krajev se turisti že dolgo navdušujejo. Eden izmed velikih oboževalcev je bil tudi pisatelj Mark Twain.

Šilentabor (751 m) je znan kot ena najlepših razglednih točk na Pivškem. Z vrha se odpre pogled na Zgornjo Pivško kotlino z Javorniki in Snežniškim pogorjem, na Košansko dolino z Vremščico in v ozadju, na Nanos, Brkine in Italijo.

Košanska dolina z Vremščico

Izhodišče za današnji izlet je Pivka, ki leži pod Taborskim grebenom in Osojnico na Notranjskem (v novem Velikem atlasu Slovenije: Notranjska mezoregija). Ponaša se z mnogimi zgodovinsko-kulturnimi in naravnimi znamenitostmi. Med dragoceno kulturno in krajinsko dediščino sodijo kamniti križi, vaška, obpotna in poljska znamenja, ki praviloma stojijo na začetku ali na sredi vasi, ob cestah in poteh, največkrat na razpotjih. Nedaleč od Pivke, za vasjo Parje, je Parska globina.

V decembru pridemo prav vsi na vrsto v razmisleku o pričakovanem začetku novega sončnega kroga, o zaključku še enega leta. Neskončna krožnica adventnega venčka je kot upajoče vračanje k novim opravilom, kakor jih z optimizmom plamena svečke vsakomur od nas prinaša življenje. Darovi našega veka niso vedno obilni, naša dobljena ali dana darila so morda malenkostna, a spremlja naj jih hvaležnost decembrske luči.

Tako je lahko lepo sezonsko darilo tudi v lončku vzgojena božična zvezda, ki bo ob pravilni negi dolgo vzdržala v stanovanju. Kot priseljenka s toplega juga je božična zvezda (Euphorbia pulcherrima) občutljiva na nizke temperature. Zimsko vlažno vreme ji ni čisto nič pogodu. Že pri nakupu je treba skrbno paziti na to, da se iz toplega cvetličarskega okolja brez zaščite ne poda na mrzlo pot do našega doma. Mimogrede lahko nazebe. Prodajalci rastline varno zavijejo, po potrebi v dvojni klobučni papir, sicer pa naj bo na to pozoren tudi kupec. Lepota je v obarvanih ovršnih listih, resnični cvetovi so na sredi med njimi in morajo biti ob nakupu še na svojem mestu in čeprav neznatni, živahno rumeni. Če so cvetovi že omagali ali celo začenjajo odpadati, tudi ovršni listi ali brakteje ne bodo zdržali dolgo. Seveda v podstavkih cvetličnih loncev ne sme nikoli zaostajati voda, sicer pa božično zvezdo vedno zalivamo s postano vodo sobne temperature.

Venček, ki ga na prvo adventno nedeljo obesimo na vhodna vrata ali postavimo na mizo, lahko z malo truda naredimo sami. Klasične zelene venčke lahko nadomestimo z nekoliko drugačnimi.

Beli venček za na vrata
Slamnat obod ovijemo v trak, nanj pa pritrdimo dva storža, ki ju prej pobarvamo, vejice ciprese ali katero drugo zelenje in prilepimo še zvezdice, ki smo jih naredili iz bele DAS mase.

Naravni venček
Za obod venčka na poljubno velikost zvijemo veje breze (ali druge veje, ki so dovolj mehke, denimo zvita vrba, srobot), na spodnji del dodamo zelenje, okrasno pentljo, lubje, dekorativne zvezdice in angela za piko na.

Praznični čas zaznamujejo različne šege, navade, obredi in verovanja. Pa tudi različni simboli za srečo, kot so rdeče mušnice, škrati, štiriperesne deteljice, dimnikarčki, prašički, zvončki, angelčki, svečke, zvezdice, podkve, pikapolonice in podobno. Uporabimo jih pri izdelavi voščilnic, dekorativne embalaže in za okrasitev doma, praznične mize ali jelke.

Z nekaj izvirnosti in iznajdljivosti si v našem domu pričaramo toplo, praznično ozračje. Adventni venček in koledar lahko kupimo ali pa ju izdelamo sami. Enako velja za jaslice in božični venček, ki ga obesimo na vhodna vrata. Obdarovanje je nepogrešljiva sestavina praznikov. Vendar ne pretiravajmo pri tem, saj je bistven dober in iskren namen. Izvirna darilca za bližnje lahko izdelamo sami. Položimo jih pod božično drevo, novoletno jelko ali pa na posebno mizico, omarico ali polico, ki jo skrbno okrasimo.

Jesenski dnevi, ko narava zablesti v najlepših barvnih odtenkih, ponujajo veliko možnosti za lepe sprehode. Tokrat se bomo podali na Stenico (1091 m), najvišji vrh v grebenu Male gore, ki ga razdvajata tesni reke Hudinje na zahodu in potoka Tesnice na vzhodu, v vzhodnem podaljšku Karavank. Če gledamo greben z južne strani, vidimo, da leži med Paškim Kozjakom na severozahodu, Konjiško goro na jugovzhodu, Pohorjem na severu in Celjsko kotlino na jugu oziroma v trikotniku krajev Frankolovo-Vitanje-Stranice.