Vzajemnost
Vzajemnost
  • Aktualno
  • Dobro je vedeti
  • Zgodbe
  • Dobro počutje
  • Prosti čas
  • Druženje
  • Mali oglasi
  • Arhiv
  • Oglaševanje
  • Nagradne igre
  • Klub
  • Koristne informacije
  • Iskanje
  • Punčke, ki nosijo veselje

    Prosti časapril '13

    Punčke, ki nosijo veselje

    Majda Rozman iz Tržiča je že od nekdaj rada pletla, šivala in vezla, a ob službi in skrbi za otroke nikoli ni bilo dovolj časa za to. V obdobju, ko ročna dela niso bila popularna, je tudi njo zavedla konfekcija, tako da je podarila svoj stari šivalni stroj. O tem, kako zdaj uživa v šivanju punčk iz blaga, nam je napisala svojo zgodbo. »Imam šest vnučkov, ki so mi v veliko veselje in rada se jim posvečam. Popeljejo me v njihov nepopačen, bogat in ustvarjalen svet, presenečajo me s svojimi zamislimi. S svojo radoživostjo mi razveseljujejo srce.

  • Šrilanka – tropski paradiž z gorami

    Prosti časapril '13

    Šrilanka – tropski paradiž z gorami

    Šrilanka je ena izmed najbolj priljubljenejših turističnih destinacij v Aziji. Po dolgoletni državljanski vojni, ki se je končala leta 2009, turizem doživlja poseben razcvet. Za tri Slovenije velik otok, ki leži južno od Indije, je znan predvsem po vabljivih tropskih obalah in kot dežela, iz katere prihaja najboljši čaj na svetu.

    Turizem je najbolj perspektivna gospodarska panoga na otoku; gradijo hotele, obnavljajo stare prenočitvene zmogljivosti in infrastrukturo. A potrebno bo postoriti še veliko, saj za sto kilometrov vožnje potrebujete vsaj tri ure časa -  v okolici večjih mest zaradi gneče, drugod pa zaradi ozkih, ovinkastih cest. Tudi železniške proge niso v zavidljivem stanju, toda prav potovanje z vlakom mi je med spoznavanjem otoka najbolj ostalo v spominu. Najprivlačnejša proga se postavlja s častitljivo starostjo, saj so bili njeni tiri položeni že pred...

  • Po dolini reke Krke v Suho krajino

    Prosti časapril '13

    Po dolini reke Krke v Suho krajino

    Eden izmed slovenskih turističnih biserov je nedvomno dolina z reko Krko – zeleno lepotico, po kateri se pripeljemo do vzhodnega dela Suhe krajine. Nima izrazito visokih in znanih vrhov, edini dobro obiskan in najvišji je Sveti Peter, ki je visok 888 metrov. Za domačine je kar »suhokrajinski Triglav.«

    Suha krajina leži v južnem delu dinarskokraške pokrajine in je kraški ravnik. To so nižji deli, pogreznjeni med okoliška hribovja in planote. Je eno izmed najbolj zakraselih območij Slovenije. Edini stalni vodotok te apnenčaste pokrajine je reka Krka. Ime je dobila zaradi prepustne zemlje, ki je na apnencu, zato v vrhnji plasti ostane malo vode, večina jo odteka v Krko in podtalnico.

  • Sobne in vrtne praproti

    Prosti časapril '13

    Sobne in vrtne praproti

    Cvetja pri praprotih res ne moremo občudovati, so pa to zgodovinske predhodnice vseh cvetočih rastlin in arhaični relikti iz dinozavrskih časov. Njihovi daljni zarodniki so bile verjetno prve kopenske rastline v davnem obdobju karbona. To so bili orjaki mokrotnih rastišč, njihove ostanke pa danes kurimo kot premog.

    Le manjše število drevesnih praproti je preživelo, večje pa je število njihovih brezstebelnih sorodnikov, ki so v svoji različnosti raztresene po vseh podnebnih območjih zdajšnjih celin. Izostanek cvetja ni nobena ovira za preživetje. V ljudskem bajanju pa vendar obstaja praprotno seme, ki naj bi imelo v kresni noči posebno čarobno moč. Vrtnarji se na to ne zanašajo, saj iz botanike vedo, da pri njih za razliko od razvitejših golosemenk in kritosemenk zanesljivo ne najdemo ne cvetja ne semen.

  • Dela na vrtu je dovolj

    Prosti časapril '13

    Zaradi dolge zime se bo sicer pravo delo na vrtu šele začelo, ko bo zemlja dovolj suha in primerna za obdelavo. Pri nakupu semen pa je potrebne kar nekaj previdnosti; kupimo le seme, ki ima na vrečki zapisane vse potrebne informacije (količina, kaljivost semena...). Uporabimo lahko tudi lansko seme, vendar moramo računati, da ima od 10 do 30 odstotkov slabšo kaljivost, zato ga sejemo nekoliko bolj na gosto. Zgodnji krompir bomo letos sadili nekoliko kasneje, a kljub temu ga bomo lahko imeli na mizi že konec maja.

  • Kako zavarovati svoj računalnik pred vdori in virusi

    Prosti časapril '13

    Podatke, ki jih imamo na svojem računalniku, moramo tudi zaščititi. Zagotovo ste že slišali za različne vdore v računalnike, pa za okužen računalnik ali celo za 'zombi' računalnik. Da bi svoje podatke kar se da dobro zaščitili, se moramo zavedati nevarnosti, ki prežijo na svetovnem spletu. Te nevarnosti predstavljajo virusi, trojanci in 'spyware'. Virusi v računalniškem svetu se v resnici vedejo  podobno kot virusi, ki prežijo na naše zdravje in zaradi katerih se moramo zdraviti z zdravili.

    Slovarček: Računalniški virus je programska koda, ki se je sposobna razmnoževati in prenašati v računalniku mimo vednosti in volje uporabnika. Gostitelj virusa je računalniški program ali izvršna datoteka. Če ta program zaženemo, se virus naseli še v preostale datoteke na našem disku. Glavna naloga virusa je, da poškoduje ali spremeni gostiteljski sistem. Računalniški črv je oblika škodljive kode, ki se od virusa razlikuje v tem, da se razmnožuje sam prek omrežja in brez prenašanja delov gostitelja (škodljive datoteke ali programa).

  • Igra svetlobe obogati prostor

    Prosti časapril '13

    Igra svetlobe obogati prostor

    Svetila so učinkovita dekoracija, saj s svojo obliko in materiali, iz katerih so narejena, ter seveda s svetlobo, ki jo oddajajo, polepšajo prostor. Razsvetljava soustvarja prijetno ozračje in občutek varnosti v prostoru.

    Optimalna razsvetljava je kombinacija naravne in umetne svetlobe, ki zagotavlja vidnost, preglednost in estetiko prostora. Za prijetno topel in ravno prav svetel videz  naj bodo v posameznih prostorih različni viri svetlobe, ki dajejo različno svetlobo in raven osvetlitve. V prostoru naj bo čim manj senc, kar pripomore tudi k večji varnosti gibanja. Vse višinske razlike morajo biti dobro osvetljene. Stenska stikala namestimo v višini rok. Za ustvarjanje razpoloženjske razsvetljave potrebujemo stikala z nastavljivo jakostjo svetlobe (prižiganje, zatemnjevanje in ugašanje).

  • Rimske počitnice

    Prosti časmarec '13

    Rimske počitnice

    Rim si morda res lahko ogledaš  v petih dnevih, a raziskuješ ga lahko leta in leta. Mesto, po katerem sta se z vespo preganjala Gregory Peck in Audrey Hepburn v filmu Rimske počitnice, je menda najhrupnejše mesto v Evropi. In temu se je težko privaditi. A samo temu, vse drugo je laže. Moje jutro se začne s sprehodom do pekarne. V mestu je izjemno veliko slaščičarn in pekarn, zagotovo več kot trgovin z živili. Cena kruha v Rimu in v Ljubljani je primerljiva, italijanski izdelki pa se mi zdijo okusnejši.

  • Lepa razgledna pot nad Tržaškim zalivom

    Prosti časmarec '13

    Lepa razgledna pot nad Tržaškim zalivom

    Promenada med Obeliskom nad Opčinami pa vse do Kontovela (Contovello) in Proseka (Prosecco), ter naprej do gradu Miramar (Castello di Miramare) je ob vsakem letnem času polna sprehajalcev. Ob poti se, kot da bi med seboj tekmovali, na vsakem koraku nizajo naravni in kulturni biseri.

    Do trga pri Obelisku, kjer je izhodišče za današnji potep, se pripeljemo po cesti, ki povezuje Fernetiče s Trstom. Zapeljemo skozi Opčine navzgor do najvišje točke. S parkirišča krenemo desno ob kažipotu, ki razkrije, da je do Kontovela ura in 45 minut. Mogočni obelisk, ki stoji ob cesti za Trst, na najvišji točki nad Opčinami pod hribom Selivec (Monte Poggioreale), je dala leta 1839 postaviti tedanja trgovska zbornica v zahvalo avstrijskemu cesarju Francu I., ker je dal zgraditi cesto med Opčinami in Trstom.

  • Cvetoče in zeleneče

    Prosti časmarec '13

    Cvetoče in zeleneče

    Vzpenjalke in ovijalke imam v mislih, in to predvsem tiste, ki jih gojimo pretežno kot sobnice. Njihovi poganjki so vitki in gibki in prav zato so nekaj posebnega. Za plezanje v višino jim je dobrodošla opora, sicer pa se lahko tudi slikovito prevešajo. Izbira vzpenjalk je prav pestra, saj so med njimi enoletne, trajne ali celo olesenele rastline.

    Nekatere se oklenejo opore z viticami, druge z oprijemalnimi koreninami, tretje se okoli opore ovijajo s poganjki vršičkov, ki se venomer gibljejo in iščejo oporo.  Stebla nekaterih so prav v ta namen raskava, da koreninam in poganjkom ne drsi, pri mnogih pa je težko razlikovati med oprijemalnimi in zračnimi koreninami, ki pomagajo preskrbovati organizem s kisikom in z ogljikovim dioksidom. Mnoge sobne vzpenjalke cenimo predvsem zaradi zelenega listja, ki je včasih popestreno z dodatno obarvanostjo. Spet druge najraje sprejemamo v svoje okolje, ko so bujno razcvetene.

  • 1
  • …
  • 218
  • 219
  • 220
  • 221
  • 222
  • …
  • 244
  • Naročite se

    01 530 78 44

    Arhiv PDF

    Št. 5, maj 2025

    Št. 5, maj 2025

    Prelistajte izvleček

    Pozdrav iz uredništva

    Včasih je treba biti tudi malo korajžen Predlog reforme pokojninske in invalidskega sistema, ki so ga v začetku aprila podpisali socialni partnerji zagotovo ni idealen, vendar tudi ni slab, meni...

    Različne možnosti zdravljenja raka prostate Rak prostate je najpogostejši rak pri moških v Sloveniji in zahodnem svetu. Pri nas živi več kot sedemnajst tisoč moškihs to diagnozo, vsako leto jih na novo zboli...

    Zdravilna moč čebulnic Vse čebulnice, čebula, česen, por, drobnjak in čemaž, so hrana, ki preprečuje strjevanje krvi. To so tisočletna ljudska spoznanja o njihovem zdravilnem delovanju.

  • ZDUS

    Seniorske novice

  • Poglejte tudi

    Fotogalerije

    Odnos do starejših je ogledalo družbe1. oktober 2024 Včeraj se je v Cankarjevem domu...

    Medgeneracijsko sožitje je temelj družbe13. junij 2024 Četrti Dnevi medgeneracijskega...

    Tokrat je Vzajemnost preplavila Neum10. junij 2024 Od 2. do 5. junija je potekalo...

    Razigrano, pisano in veselo29. september 2023

    Starejši niso breme družbe28. september 2023

  • Klub ugodnosti

    Ponudniki ugodnosti »

    Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
    Več »

  • Najbolj brano

    Kaj podariti ostarelim staršem za rojstni dan

    Starost, ji znamo prisluhniti?

    Kdaj je ugodnejša upokojitev - letos ali prihodnje leto?

    Zdravnik mora biti bolnikov zagovornik

    Adria nam je dala krila

    Kuhamo po nemško

    Kvačkana želvica

    Moji ostareli starši se spreminjajo

© 2025

Zavod Vzajemnost
p. p. 134
1001 Ljubljana

urednistvo@vzajemnost.si
01 530 78 42

Naročniki lahko prenesete PDF celotne revije

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih

▲ Na vrh straniDomovKlub ugodnostiO nasOglaševanjePogoji rabe, zasebnost in piškotkiPravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov