Grob je poslednji dom naših najdražjih, nekoč pa bo tudi naš, zato nam ne sme biti vseeno, kakšen je. Še ne dolgo tega smo v času tik pred dnevom mrtvih, prvim novembrom sadili na grobove le mačehe in marjetke, saj drugega tudi nismo imeli. Dandanes pa je izbor rastlin zelo velik. 

Grob bo najlepše urejen, če ga zasadimo tako, da je vsa površina prekrita z rastlinami. Ko se namreč različne plazeče trajnice ali grmovnice razrastejo, pokrijejo tla, tako da nimamo več težav s plevelom. Paziti pa moramo na to, da pustimo manjšo površino, kamor zasajamo sezonske rastline, ki bodo bogato cvetele. V jeseni posadimo mačehe, marjetke, v toplejših krajih tudi krizanteme in celo ciklame. Če želimo imeti spomladi cvetoče čebulnice, jih je prav tako treba posaditi že sedaj. To so lahko tulipani, narcise, hijacinte.

Čeprav se načrtovalci dobro zavedamo, da različne starostne skupine zahtevajo pri oblikovanju bivalnega okolja različne rešitve, pa se v praksi pogosto zatakne. Namensko grajeni objekti se dobro prilagajajo potrebam starostnikov, težave pa se pojavijo pri prenovi starih stanovanj.

Prenove se lotimo z vprašanjem, katere so omejitve in kakšne so potrebe stanovalcev. Medtem ko se človek v srednjih letih skoraj ne zaveda nekaterih vsakdanjih opravil (oblačenje, umivanje, hranjenje, gibanje po stanovanju), pa starejšim predstavljajo velik izziv. Kadar jih lahko opravljajo sami, je smiselno razmisliti o tem, da namesto selitve v dom, potrebam starejših prilagodimo stanovanje, ki so ga navajeni in kjer lahko varno in udobno živijo naprej. Z leti so omejene tudi gibalne sposobnosti.

Iz zavetišča Horjul so nam poslali nekaj fotografij pasjih in mačjih brezdomčkov. Zelo bi bili veseli toplega doma in prijaznega skrbnika. Vse živali so zdrave, cepljene, čipirane sterilizirane oziroma kastrirane. Mačke se oddajajo izključno za notranje bivanje.

Zoja: manjša psička, stara približno dve leti, prijazna, vendar do tujcev nekoliko zadržana. Amelie: psička srednje rasti, stara približno leto in pol, prijazna, aktivna Lindt: mlad odrasel samček, malo plašen do tujcev, sicer pa čudovit prijazen mačkon. Cink: mačji mladiček, star tri mesece, zelo nežen in prijazen. Minihani: mačja mladička, stara tri mesece, prijazna. Zoe: odrasla muca, stara dve leti, brez zadnje tačke, ki je bila amputirana zaradi poškodbe. Je zelo prijazna do ljudi.

Kar zadeva luči, nas avtomobilska industrija zadnja leta razvaja s prav nenavadnimi rešitvami. Z lučmi, ki ne bodo več nikogar zaslepile in ki svetijo skoraj kilometer daleč!

Pred nami so bolj mračni meseci, zato je spet pomembno dobro videti in biti viden. Avtomobilska industrija nam zadnja leta ponuja dobesedno revolucionarne rešitve, da lahko bolje vidimo tudi v temi. Ko so pred dobrim desetletjem uzakonili, da moramo tudi podnevi voziti s prižganimi žarometi, so domači mojstri začeli prodajati preprosta stikala, ki so samodejno prižigala luči takoj, ko smo prižgali motor, in jih spet ugasnila, ko smo motor ugasnili. Najnovejši žarometi pa povsem avtomatsko osvetljujejo kar največji del ceste, po kateri vozimo.

Zadnjič je na našo veterinarsko kliniko poklicala starejša gospa; psičko, s katero sta nas kar pogosto obiskovali, je namreč do smrti povozil avto. Ko si je gospa nekoliko opomogla od šoka, se je obrnila na nas z vprašanjem, ali mislimo, da je prav, da bi si omislila novega psa. Reči moram, da sem bila sprva nekoliko presenečena spričo vprašanja, gospa pa je pojasnila, da ima že blizu 80 let in jo skrbi, ali bo še lahko skrbela za novega kužka.

Z živalmi je kar nekaj dela, vendar kuža ali muca prineseta v naše življenje obilo pozitivne energije! Rezultati neke ameriške študije so pokazali, da ljudje, ki imajo doma živali, veliko manj obiskujejo zdravnika, znan pa je tudi pozitiven vpliv živali na bolnike. V tujini, pa tudi pri nas na nekatere oddelke bolnišnic in v domove za ostarele že prihajajo posebej usposobljeni vodniki s terapevtski,mi psi (pri nas, denimo, Tačke pomagačke), saj bolnik po takih obiskih bolje sodelujejo in hitreje okrevajo.

Že dolgo je v meni tlela želja, da bi obiskala to opevano deželo, da bi vdihnila njen topli zrak in pogledala v španske oči. In ko se mi je končno ponudila priložnost, da jo doživim, sem rekla – Španija, OLE. Spoznala sem vzhodni del Iberskega polotoka, saj smo z avtobusom potovali po Kataloniji, Aragoniji, Kastilji - La Manči in Valenciji. Španija je velika za 25 Slovenij in ima 46 milijonov prebivalcev. Razdeljena je na 17 avtonomnih pokrajin, te pa se delijo na 50 provinc.

Kamniško-Savinjske Alpe dobesedno kipijo kvišku. Razbrazdani in izpostavljeni vrhovi segajo pod nebo, med vrhovi pa so vrezane ozke doline. Po njih teko potoki, ki se v obliki zvezde vsak v svojo smer podajajo z gora. Tako zanimivo gorovje ponuja tudi čudovite razgledne vrhove. Eden teh je tudi 1803 metrov visoki Konj. Osnovna pristopa sta dva, vsak posebej pa nas kar do dobra upeha. Prvi je iz doline Kamniške Bele prek Presedljaja, drugi pa skozi Dolski graben in planine Dol.

Orjaški dežen (Heracleum mantegazzianum) je strupena kobulnica, ki se ji kaže na daleč ogniti, saj že najmanjši stik s sokom te rastline povzroči pordelost kože in srbečico, ob izpostavljenosti sončni svetlobi pa boleče in pekoče izpuščaje, ki se lahko razvijejo v mehurje in rane, te pa se celijo zelo počasi. Rastlinski sok orjaškega dežna nikakor ne sme priti v stik z očmi, saj lahko povzroči začasno ali trajno slepoto. Orjaški dežen, ki je kot okrasna rastlina s čudovitimi belimi kobulastimi cvetovi zašel k nam s Kavkaza, je v primerjavi z...