Vijolice poznamo verjetno prav vsi, mnogi tudi afriške vijolice. S sučniki je morda več zadrege, a jih je vredno poznati. Ta dva botanična rodova pa sta le del rastlinske družine, v kateri se šopirijo tudi take lepotice, kot so krožnički, kolumneje, gloksinije in v skalnjakih cenjena gostja, sicer nekoliko razvajena ramondija. Ramondija je trajnica in sodi v rod vedno zelenih zelnatih rastlin iz družine gesnerijevk (Gesneriaceae), ki so zelo cenjene med ljubitelji alpinskih rastlin. Gojimo jih v skalnjakih, znane pa so vsega tri vrste.

Pogosto nam prezimljene in presajene lončnice ne uspevajo tako, kot bi želi, pa čeprav uporabimo kakovostna gnojila. Zemlja v koritih je po navadi zakisana in izrabljena. Manjka ji humusnih snovi. Tedensko gnojenje in morda še z dvojno dozo povzroči, da vsa hranila niso porabljena in ostanejo v zemlji. Povečana kislost zemlje preprečuje rastlinam, da bi hrano posrkale, saj posamezni elementi v prevelikih količinah preprečujejo dostop hranil do koreninskega sistem in v rastlino.

Na vrtu in v sadovnjaku Pogosto se zgodi, da zelo cvetočim sadikam paradižnika cvetovi odpadejo in pridelka ni, čeprav smo gnojili s hlevskim in konjskim gnojem. V tem primeru bi analiza zemlje prav gotovo pokazala pomanjkanje fosforja in kalija, ki ga hlevsko gnojilo ne vsebuje. Pomagamo si lahko tako, da sadike dvakrat  do trikrat zalijemo z raztopino vodotopnega kalija – kristalita, lahko pa kristalit potresite okoli rastlin in izdatno zalijete. Presenečeni boste nad učinkom.

Drevesa pred okni so naravna in prijetna zaščito pred sončno pripeko. Zelena zavesa iz pokončno rastočih rastlin daje najlepšo senco, zlasti ko zapiha prijetna sapica. Najbolj učinkovita zaščita pa so senčila, ki poleti pripomorejo k večji kakovosti bivanja. V boju proti vročini je učinkovito pravilno prezračevanje, ki je lahko naravno ali mehansko. Poleti zračimo dalj časa predvsem ponoči, zjutraj pa okna zapremo in zaprta ostanejo vse do večera. Obenem je priporočljivo redno prezračevanje, in to večkrat na dan po pet minut.

Gospodinjske naprave postajajo vse bolj »pametne«. Za povečanje udobnega in varnega bivanja v vseh starostnih obdobjih se vse bolj uveljavlja daljinsko upravljanje osvetlitve, senčil, različnih aparatov, programiranja pranja, kuhanja, sesanja in podobnih opravil. Veliko del nam olajšajo električni gospodinjski pripomočki, kot so različni mešalniki (tudi palični), sekljalniki, grelniki vode, aparati za peko kruha ter za pripravo kave in čaja, opekači, namizni žari, parne posode, sokovniki in ožemalniki ter različni večnamenski kuhinjski...

Večina starejših želi preživeti starost v svojem domu. Pa vendar ni vsako bivalno okolje primerno za starost. Verjetno vsak izmed vas ob tem pomisli - »Ah, svoj dom poznam do zadnje potankosti in se mi v njem ne more prav nič zgoditi!« Pa vendar je dejstvo, da se blizu 70 odstotkov padcev zgodi prav doma, torej v okolju, ki ga najbolje poznamo. Zato je smiselno razmisliti, kako prilagoditi svoje stanovanje, da nam bo v starosti čim bolj prijazno. Z nekaterimi ukrepi namreč lahko precej zmanjšamo tveganje, da bi se poškodovali.

Položnice po navadi vsak mesec plačujemo na poštnem ali bančnem okencu ter s trajniki, lahko pa celo na bankomatih in v večjih trgovinah z živili. Enostavneje in tudi ceneje pa lahko položnice plačujemo s pomočjo računalnika, prek spletne banke. Prek spletne banke lahko od doma opravimo večino bančnih storitev. Vaša banka vam tako prek računalnika nudi vpogled v osebni račun, omogoča plačevanje računov (z nižjo provizijo kot na bančnem ali poštnem okencu), ponuja možnost izpisa že opravljenih plačil, naročanje izrednega limita, spreminjanje...

Kdor hodi po svetu odprtih oči in radovednih ušes, mu bo ob regionalni cesti Vransko-Celje, v kraju Gomilsko pogled obstal na prelepih rožah. Gomoljaste begonije imajo tudi na marsikaterem drugem balkonu, toda te so res nekaj posebnega. S pomlajevanjem so se namreč obdržale nič manj kot 50 let. Tam okoli leta 1960 je sorodnica iz Trsta prinesla v Bohinj nekaj gomoljev begonij. Tri gomolje je dobila tudi Amalija Urankar in jih prinesla v Savinjsko dolino, na Gomilsko.

Upokojeni Ivan Jaklin iz Velike Polane 78, (tel. 031 465 981) ves svoj prosti čas nameni izdelovanju najrazličnejših lesenih izdelkov. Nekaj za svojo dušo, nekaj pa za darila. V njegovi priročni delavnici nastajajo leseni servisi za žgane pijače ali vino, pa sklede, lesene ure, kelihi za penino, križi za na steno ali za na mizo, posodice za sol in druge začimbe. Ivan ponosno pove, da izdeluje tudi lesena srca. Eno takih je tudi naredil za domačo župnijsko cerkev, saj je posvečena srcu Jezusovemu.
Najlaže oblikuje mehek les, ki daje izdelku težo in pomen, kot pravi Ivan. Kos lesa najprej grobo obdela na stružnici, nato sledi ročno brušenje, pri končnem oblikovanju pa uporablja pile in druge pripomočke. Nekatere izdelke premaže z laki za les - z brezbarvnimi in barvnimi, druge pa pusti v naravnih tonih lesa.

Pred več kot 200 leti je s preučevanjem demografskih gibanj ekonomist Thomas Robert Malthus napovedal, da človeštvu v prihodnje grozita lakota in propad. Rast človeštva je po njegovih ocenah previsoka, da bi ji lahko sledila pridelave hrane. Pa tudi če bi lahko, bo nekoč zmanjkalo pridelovalne zemlje in zavladale bodo demografsko-politične ujme. Kaos! A Malthus pri svojem sklepanju ni upošteval nekaterih dejstev, denimo tehnološki napredek. Z razvojem strojev in genskega inženiringa pridelava hrane na obdelovalno površino bliskovito raste...