Svetila so učinkovita dekoracija, saj s svojo obliko in materiali, iz katerih so narejena, ter seveda s svetlobo, ki jo oddajajo, polepšajo prostor. Razsvetljava soustvarja prijetno ozračje in občutek varnosti v prostoru.

Optimalna razsvetljava je kombinacija naravne in umetne svetlobe, ki zagotavlja vidnost, preglednost in estetiko prostora. Za prijetno topel in ravno prav svetel videz  naj bodo v posameznih prostorih različni viri svetlobe, ki dajejo različno svetlobo in raven osvetlitve. V prostoru naj bo čim manj senc, kar pripomore tudi k večji varnosti gibanja. Vse višinske razlike morajo biti dobro osvetljene. Stenska stikala namestimo v višini rok. Za ustvarjanje razpoloženjske razsvetljave potrebujemo stikala z nastavljivo jakostjo svetlobe (prižiganje, zatemnjevanje in ugašanje).

Rim si morda res lahko ogledaš  v petih dnevih, a raziskuješ ga lahko leta in leta. Mesto, po katerem sta se z vespo preganjala Gregory Peck in Audrey Hepburn v filmu Rimske počitnice, je menda najhrupnejše mesto v Evropi. In temu se je težko privaditi. A samo temu, vse drugo je laže. Moje jutro se začne s sprehodom do pekarne. V mestu je izjemno veliko slaščičarn in pekarn, zagotovo več kot trgovin z živili. Cena kruha v Rimu in v Ljubljani je primerljiva, italijanski izdelki pa se mi zdijo okusnejši.

Promenada med Obeliskom nad Opčinami pa vse do Kontovela (Contovello) in Proseka (Prosecco), ter naprej do gradu Miramar (Castello di Miramare) je ob vsakem letnem času polna sprehajalcev. Ob poti se, kot da bi med seboj tekmovali, na vsakem koraku nizajo naravni in kulturni biseri.

Do trga pri Obelisku, kjer je izhodišče za današnji potep, se pripeljemo po cesti, ki povezuje Fernetiče s Trstom. Zapeljemo skozi Opčine navzgor do najvišje točke. S parkirišča krenemo desno ob kažipotu, ki razkrije, da je do Kontovela ura in 45 minut. Mogočni obelisk, ki stoji ob cesti za Trst, na najvišji točki nad Opčinami pod hribom Selivec (Monte Poggioreale), je dala leta 1839 postaviti tedanja trgovska zbornica v zahvalo avstrijskemu cesarju Francu I., ker je dal zgraditi cesto med Opčinami in Trstom.

Vzpenjalke in ovijalke imam v mislih, in to predvsem tiste, ki jih gojimo pretežno kot sobnice. Njihovi poganjki so vitki in gibki in prav zato so nekaj posebnega. Za plezanje v višino jim je dobrodošla opora, sicer pa se lahko tudi slikovito prevešajo. Izbira vzpenjalk je prav pestra, saj so med njimi enoletne, trajne ali celo olesenele rastline.

Nekatere se oklenejo opore z viticami, druge z oprijemalnimi koreninami, tretje se okoli opore ovijajo s poganjki vršičkov, ki se venomer gibljejo in iščejo oporo.  Stebla nekaterih so prav v ta namen raskava, da koreninam in poganjkom ne drsi, pri mnogih pa je težko razlikovati med oprijemalnimi in zračnimi koreninami, ki pomagajo preskrbovati organizem s kisikom in z ogljikovim dioksidom. Mnoge sobne vzpenjalke cenimo predvsem zaradi zelenega listja, ki je včasih popestreno z dodatno obarvanostjo. Spet druge najraje sprejemamo v svoje okolje, ko so bujno razcvetene.

Urejanje bivalnega okolja je kot nikoli dokončana zgodba. Družina se nenehno spreminja, se povečuje ali zmanjšuje. Pogosto v enem bivališču prebiva več generacij skupaj. Ni enostavno ustvariti ravnotežja med velikostjo prostora in željami posameznih stanovalcev. Odraščanje v medgeneracijskem sožitju je neprecenljivo za otrokov razvoj in socializacijo. Otroci, ki odraščajo s starimi starši in z drugimi člani razširjene družine, imajo bolj razvit čut za bližnjega in večje sposobnosti dojemanja ter sporazumevanja z ljudmi..

Kanarski otoki so še posebej privlačni pozimi, saj tam ne poznajo nizkih temperatur, mrzlega morja in snežnih zametov. No, sneg vendarle kdaj pa kdaj pobeli najvišjo goro na otoku Tenerife, a to je kar daleč stran od vedno privlačnih peščenih obal …  Kanarski otoki so kljub legi ob zahodni afriški obali dokaj lahko dosegljivi. Povratno letalsko vozovnico iz večjih evropskih mest je mogoče dobiti že za manj kot 200 evrov, sicer pa so cene podobne kot pri nas.

Pustovanje v razkošnih kostumih Ob prihodu Špancev so otoke naseljevali Gvanči, domnevno iz Severne Afrike. Gvanči se niso mogli dolgo upirati veliko bolje oboroženim in organiziranim prišlekom in tako danes o njihovi kulturi žal ni veliko znanega. Evropski priseljenci so skušali na otokih preživeti z ribištvom in kmetijstvom, kar pa nikoli ni bilo prav lahko. V času odkrivanja Amerike so nekaj zaslužili tudi na rovaš odprav, ki so svojo dolgo pot prek Atlantskega oceana večinoma začenjale prav na Kanarskih otokih.