-
Čas je, da se odločimo, katere rastline bodo letos krasile naša okna in balkone. Skoraj ni hiše ali stanovanja, na katerem ne bi bilo korita ali posode s cvetlicami vsaj poleti, čeprav zadnje čase posegamo tudi po spomladanskih in jesenskih zasaditvah.
Včasih smo poznali le pokončne in viseče pelargonije, begonije, fuksije, vodenke, gorenjski nagelj in asparagus. Dandanašnji pa je ponudba balkonskega cvetja tako pestra, da se že težko odločimo, kaj saditi.
Za zasaditev okenskih in balkonskih korit je pomembno, kakšno prst bomo uporabili in katero gnojilo bomo dodali, da bo rastlina prek rastne dobe optimalno oskrbljena s hranili. Zelo pomembna je kakovostna zemlja. Doma pripravljeno zemljo odsvetujemo, saj lahko vsebuje številne škodljive organizme, ki lahko nežne sadike poškodujejo že kmalu po sajenju. Dobra zemlja za balkonske rastline naj bo strukturno stabilna, sposobna zadrževati vodo, vsebovana in dodana hranila, biti mora bogata z organskimi in mineralnimi snovmi.
Mali traven prinaša veliko dela
Tu, na zelenih straneh, je le opozorilo, da mali traven za vrtnarjeve pridne roke ponuja obilo delovnih spodbud, pač po načelu: kakor seješ, boš tudi žel. Setve, saditve, obrezovanja in podobna dela naj nam vsem popestrita
dobra volja in pomladno cvetje.
Ob začetkih cvetoče pomladi smo se raznežili že v začetku marca, potem pa kot čisto nasprotje suščevi imenski opredelitvi po deželi nasuje obilo snega, pa še vetra je bilo več kot druga leta. Vremenske nevšečnosti je bilo dovolj in - preživeli smo jo! Podobno bodimo vrtnarsko prilagodljivi tudi v spremenljivosti skoraj vedno mokrega in muhastega aprila. Vrtnarji smo ljubiteljsko in poklicno bolj kot drugi odvisni od vremena, najzanesljiveje pa se godi najbolje tistim najbolj prilagodljivim. To velja tudi za rastlinski svet, a nekatere primerke imamo tako zelo radi, da jim skušamo doma ali v vrtu pripraviti varovano območje, njim ustrezno mikroklimo.
Za varčno in okolju prijazno gradnjo
Mednarodni sejem Dom, ki bo naslednje leto praznoval 50. obletnico, je prinesel novosti s področja gradbeništva, rabe energije, energetskih sistemov, hišne tehnike in tudi bivanja na sploh. Ponudil pa je tudi veliko zanimivih materialov, izdelkov in rešitev ter veliko koristnih strokovnih informacij s teh področij.
Informacije s področja gradnje, ureditve in vzdrževanja doma so še posebej dobrodošle, če gradimo in prenavljamo ali če o tem šele razmišljamo. Večji in tudi manjši gradbeni posegi (denimo nova fasada in izolacija ali zamenjava oken) niso poceni, predpisi se spreminjajo, pojavljajo se vedno novi materiali in izvedbe. Letos so prvič podelili novo nagrado »zelena misija« za energetsko varčen in okolju prijazen izdelek pri uporabi materiala, izdelavi in uporabi ter razgradnji. Nagrajenec je podjetje Kovinoplastika Lož d.d. za okno Unisash Arx View, ki ga odlikuje tako nizka toplotna prehodnost in visoka energijska učinkovitost, pa tudi dobra zvočna izolativnost in protivlomnost. Okno je univerzalno in ga je mogoče vgraditi v okenske okvire iz najrazličnejših materialov. Podjetje in izdelek bosta predstavljena tudi na razstavi ECO DOM na letošnjem jesenskem sejmu Narava – zdravje.
-
Goriška Brda med Sočo in Idrijo na široko valovijo in se proti jugu nižajo v furlansko nižavje. V nasprotno smer, na sever, pa se briško gričevje vzpenja in oži v hribovsko sleme in nato v pravi gorski greben ...
Ta visoki svet med omenjenima vodama je Kolovrat. Po njem je iz Goriških Brd prav do Livka speljana cesta, ki je tu in tam malo vegasta, a v glavnem asfaltirana. To je ena najlepših panoramskih cest v Sloveniji, saj se z nje ves čas razgrinjajo širni in bližnji razgledi na brezmejnost Furlanije in na navpično ostenje Julijcev. Od briških Vrhovelj pri Kojskem se po tej smeri do Livka nabere 45 kilometrov. Tokrat vas vabim na izlet le na tisti del te lepe mejne krajine, ki je nabran okrog vasi Lig nad obsoškim Kanalom.
-
Doživljamo jo tudi tisti s srebrnino jesenskih let; oglaša se s prebujanjem narave kar pred oknom, v domačem vrtu, ob gozdni stezici. Z dušo in čutili jo dojemamo v enoglasju zelenja in zdaj močnih ali spet nežnih akordih cvetnih barv, v harmoniji in kontrapunktu.
Veliki zvonček ( Leucojum vernum ) je eno prvih pomladnih trozvočij: belino perigonovih listov krasijo zelenkasto rumene konice, krepko podporo pa dajejo rastlini živo zeleni jermenasti listi ob sveže navlaženem vznožju. Srečujemo ga po osojnih in vlažnih krajih, po pobočjih v gozdnih preperelinah in po zaraščenih kotanjah, kjer pomladi mezi voda iz zemeljskih zalog ravnokar končane zime. Ponavadi ne raste skupaj z malim zvončkom, ki botanično sodi v povsem drug rastlinski rod.
-
V Sloveniji bomo najkasneje do 1. decembra izklopili vse analogne televizijske oddajnike in prešli na digitalno predvajanje televizijskega programa. Uporabnikov kabelske, IP ali satelitske televizije ta prehod na digitalni signal ne bo prizadel, tisti pa, ki televizijski signal sprejemate prek zemeljskega oddajnika in sobne ali strešne hišne antene, boste morali dokupiti ustrezen digitalni pretvornik ali kupiti nov LCD ali plazemski televizor z že vgrajenim digitalnim sprejemnikom.
Trenirke niso samo za trening!
Ne le športniki, temveč tudi sprehajalci ter gosti v zdraviliščih, fizioterapijah ali športnih centrih potrebujejo udobna, a hkrati modna in lepa oblačila. Ni lepšega kot videti poskočnega dedka, kako s svojim vnučkom igra nogomet, pa vitalno babico na sprehodu z vnukinjo, za kar pa je seveda treba biti tudi primerno oblečen in obut. Barvna skladnost oblačila, kakovostna izdelava in surovinska sestava so pogoj za lep videz, izbrani kroj pa bo postavo oblikoval v skladno celoto, saj nam oblačilo ne bo služilo samo za eno sezono.
-
Vrtnarjenje nadaljujemo v svečanu, ki ni več čas za brezdelje gojiteljev. Skladno z bilanco minulih let načrtujemo za jutri, občudujemo sezonsko lepoto in še kaj novega je vredno izvedeti. Morda vsaj obnoviti napol pozabljena znanja o rožicah. In tudi prve letošnje setve so na vrsti, da spodbudimo zgodnjo rast. Ananasovke rečemo vsej družini, kamor botanično sodi tudi rastlina ( Ananas comosum ), ki obrodi delikatesni sadež ananas. Gre sicer za prav uporabno lončnico, vendar najpogosteje zahteva precej prostora.
Milje - lepo, prijetno in veselo
Vse do prvih let po drugi svetovni vojni je bilo Milje mestece, obdano s sorazmerno velikimi vasmi, ki so živele svoje življenje - vinogradniško in vrtnarsko - in deloma kamnarsko. Po vojni in zlasti v petdesetih letih pa se je prebivalstvo mesta in okolice podeseterilo z Italijani, ki so takrat množično zapuščali istrska mesta. Najprej je bila demarkacijska črta med conama A in B na ankaranskih prisojah Miljskih hribov, leta 1954 pa je meja sedla na vrh slemena. Popravili so jo v prid Jugoslavije, kateri so pripadle vasi Kolomban, Hrvatini, Premančan, Jelarje, Plavje in pol Cereja.
Hudičev ples je več kot karneval
Podobno kot Rio de Janeiro v Braziliji je Oruro najpomembnejše središče pustnega dogajanja v visokogorju Južne Amerike. V tem bolivijskem mestu se odvija ena izmed najbolj spektakularnih prireditev na sveta, ki pa ni le pustni karneval, pač pa tudi procesija, ki jo prirejajo v čast candelarijski devici Mariji. Prireditev namreč sovpada s pustom, traja pa kar deset dni. Karnevalski sprevod temelji na pred kolumbijskih ritualnih plesih.