Sodobni bivalni prostori so večnamenski, bivalne vsebine se prepletajo med seboj, pri tem pa tla postajajo enovit element opreme stanovanja. Tla soustvarjajo vtis o prostoru in vplivajo na bivanje v njem, zato izbira ustrezne talne obloge zahteva tehten premislek.

Poleg videza upoštevajmo praktičnost, trpežnost in vzdržljivost izbrane talne obloge. Za manjše prostore so primerne talne obloge svetlih barv, ki povečajo prostor, in manjši, manj izraziti vzorci. Pri večjih prostorih lahko uporabimo tudi velike vzorce, več različnih barv in usklajenih materialov. Pri izbiri je pomembna odpornost talne obloge zoper obrabo, vlago in druge vplive v prostoru, v zrelih letih pa je zelo pomembna enostavnost vzdrževanja in čiščenja. Pri polaganju vseh vrst talnih oblog pa moramo paziti na to, da pripravimo dobro podlago. Slaba podlaga namreč uniči še tako kakovostno talno oblogo in skrajša njeno življenjsko dobo.

Peš, s kolesom, z avtomobilom, motorjem, avtodomom ali vlakom, nekateri z ladjo, drugi z letalom, prav vseeno je, kako. In prav vseeno je, kam se bomo odpravili med poletjem. Pomembno pa je, da za kak dan zamenjamo svoje okolje, da si naberemo snovi za zimske misli, da si napolnimo baterije in si vzamemo tisto, kar nam gre … Priznajmo, da se za izlete ali potovanja vsi ne odločamo zlahka. Nekaterim primanjkuje volje, drugi se ne glede na finančne možnosti preprosto težko odpovedo udobju, ki jim ga nudi dom.

Da bi se ohladili v vročih dneh in občudovali čudesa narave, se lahko odpravite tudi v podzemlje. Ste že bili v Županovi jami? Najdete jo sredi gozda v bližini vasi Velike Lipljene, če se peljete od Grosuplja proti Turjaku. Jamo, ki je dolga 360 metrov in globoka 77 metrov, je leta 1926 odkril Josip Perme, župan tedanje občine št. Jurij in že naslednje leto je bila na ogled javnosti. Bogata je z različnimi vrstami stalagmitov, stalaktitov, stebrov, zaves in drugih podzemeljskih kraških pojavov.

V južni Dalmaciji vabi kar nekaj privlačnih otokov. Mljet je za Slovence precej oddaljen, a ga je vredno obiskati, saj se domačini radi pohvalijo, da je to eden najbolj zelenih hrvaških otokov. Menda se je nad njim navduševal celo Odisej in naj bi na otoku preživel kar sedem let. Trajekti do Mljeta redno vozijo z bližnjega polotoka Pelješac ter iz še enkrat toliko oddaljenega Dubrovnika. Edino trajektno pristanišče leži nedaleč stran od večjega otoškega naselja Sobra.

Jezerska idila Mljet je znan predvsem zaradi naravnih posebnosti. Na skrajnem zahodnem delu otoka se razprostira narodni park. Tu je dolina z Velikim in Malim jezerom, ki sta med seboj povezana s kratkim prekopom. Veliko jezero pa je prek plitvega kanala povezano tudi z morjem. Skozi kanal teče močan tok morske vode, ki zaradi plime in oseke vsakih šest ur spremeni smer. Ta pojav so v srednjem veku izkoriščali za pogon mlinov. Voda v jezerih se ponavadi segreva hitreje kot morje in je tako za nekaj stopinj toplejša, kar pride še posebno prav...

Vrt se nenehno spreminja in neprestano se v njem menjavajo drobni ali velikopotezni motivi. Vedno je v njem kaj novega, drugačnega in pestrega in poletni čas ni nobena izjema. Sprehodimo se med svojimi rastlinami, uživajmo in spoznavajmo jih ter morda še kaj dodajmo v mozaik vrtnarskega vedenja in poznavanja rastlin. Naj bo vrt ob vseh drugih oblikah dopustovanja in rekreacije tudi kotiček za poletni potep... Okrasni del domačega vrta je v glavnem usmerjen v cvetje, a brez pomirjujočih zelenih elementov ne gre.

Red v stanovanju je pomemben za dobro počutje in varno bivanje, zato vsake toliko preverimo, ali res potrebujemo vse, kar se nam je sčasoma nabralo v njem. Kritično poglejmo naš dom z očmi obiskovalca, ki nas obišče prvič. Je prijetno domačen ali moteče prenapolnjen? Je dovolj prostora za neovirano gibanje? V urejenem, zračnem in čistem prostoru, z dobro izbranimi in vzdrževanimi elementi notranje opreme se bomo bolje počutili. Najbolj učinkovito in najlaže je, da pospravljamo sproti.

Dolžnost spremenimo v zabavo Večino stvari hranimo v različnih omarah, na policah ali v predalih. Velikokrat nam ob koncu pospravljanja ostane množica različnih manjših predmetov, za katere ne vemo, kam z njimi. Okrasne predmete lahko postavimo na ogled na police ali v vitrine. Spominki najbolj zaživijo, če so skrbno izbrani in ne zavzemajo preveč prostora. Drobne stvari skrbno pregledamo, podarimo uporabne in neusmiljeno pomečimo stran vse, česar ne potrebujemo.

Pristovški Storžič je vrh na avstrijski strani Karavank, ki presega zgornjo gozdno mejo 1500 metrov. Ni tako oblegan kot nekateri drugi vrhovi v Karavankah, je pa bogat z raznovrstno sredogorsko in visokogorsko floro ter je izjemno razgleden. Avto lahko pustite na opustelem mejnem prehodu Jezerski vrh. Začetek pešpoti je na avstrijski strani prehoda, na kar vas opozorijo planinski kažipoti. Pot je odlično označena s tremi vzporednimi črtami, rdeča-bela-rdeča, in z dvojezičnimi, živo rumenimi in od daleč vidnimi kažipoti.