Da bi se ohladili v vročih dneh in občudovali čudesa narave, se lahko odpravite tudi v podzemlje. Ste že bili v Županovi jami? Najdete jo sredi gozda v bližini vasi Velike Lipljene, če se peljete od Grosuplja proti Turjaku. Jamo, ki je dolga 360 metrov in globoka 77 metrov, je leta 1926 odkril Josip Perme, župan tedanje občine št. Jurij in že naslednje leto je bila na ogled javnosti. Bogata je z različnimi vrstami stalagmitov, stalaktitov, stebrov, zaves in drugih podzemeljskih kraških pojavov.

V južni Dalmaciji vabi kar nekaj privlačnih otokov. Mljet je za Slovence precej oddaljen, a ga je vredno obiskati, saj se domačini radi pohvalijo, da je to eden najbolj zelenih hrvaških otokov. Menda se je nad njim navduševal celo Odisej in naj bi na otoku preživel kar sedem let. Trajekti do Mljeta redno vozijo z bližnjega polotoka Pelješac ter iz še enkrat toliko oddaljenega Dubrovnika. Edino trajektno pristanišče leži nedaleč stran od večjega otoškega naselja Sobra.

Jezerska idila Mljet je znan predvsem zaradi naravnih posebnosti. Na skrajnem zahodnem delu otoka se razprostira narodni park. Tu je dolina z Velikim in Malim jezerom, ki sta med seboj povezana s kratkim prekopom. Veliko jezero pa je prek plitvega kanala povezano tudi z morjem. Skozi kanal teče močan tok morske vode, ki zaradi plime in oseke vsakih šest ur spremeni smer. Ta pojav so v srednjem veku izkoriščali za pogon mlinov. Voda v jezerih se ponavadi segreva hitreje kot morje in je tako za nekaj stopinj toplejša, kar pride še posebno prav...

Vrt se nenehno spreminja in neprestano se v njem menjavajo drobni ali velikopotezni motivi. Vedno je v njem kaj novega, drugačnega in pestrega in poletni čas ni nobena izjema. Sprehodimo se med svojimi rastlinami, uživajmo in spoznavajmo jih ter morda še kaj dodajmo v mozaik vrtnarskega vedenja in poznavanja rastlin. Naj bo vrt ob vseh drugih oblikah dopustovanja in rekreacije tudi kotiček za poletni potep... Okrasni del domačega vrta je v glavnem usmerjen v cvetje, a brez pomirjujočih zelenih elementov ne gre.

Red v stanovanju je pomemben za dobro počutje in varno bivanje, zato vsake toliko preverimo, ali res potrebujemo vse, kar se nam je sčasoma nabralo v njem. Kritično poglejmo naš dom z očmi obiskovalca, ki nas obišče prvič. Je prijetno domačen ali moteče prenapolnjen? Je dovolj prostora za neovirano gibanje? V urejenem, zračnem in čistem prostoru, z dobro izbranimi in vzdrževanimi elementi notranje opreme se bomo bolje počutili. Najbolj učinkovito in najlaže je, da pospravljamo sproti.

Dolžnost spremenimo v zabavo Večino stvari hranimo v različnih omarah, na policah ali v predalih. Velikokrat nam ob koncu pospravljanja ostane množica različnih manjših predmetov, za katere ne vemo, kam z njimi. Okrasne predmete lahko postavimo na ogled na police ali v vitrine. Spominki najbolj zaživijo, če so skrbno izbrani in ne zavzemajo preveč prostora. Drobne stvari skrbno pregledamo, podarimo uporabne in neusmiljeno pomečimo stran vse, česar ne potrebujemo.

Pristovški Storžič je vrh na avstrijski strani Karavank, ki presega zgornjo gozdno mejo 1500 metrov. Ni tako oblegan kot nekateri drugi vrhovi v Karavankah, je pa bogat z raznovrstno sredogorsko in visokogorsko floro ter je izjemno razgleden. Avto lahko pustite na opustelem mejnem prehodu Jezerski vrh. Začetek pešpoti je na avstrijski strani prehoda, na kar vas opozorijo planinski kažipoti. Pot je odlično označena s tremi vzporednimi črtami, rdeča-bela-rdeča, in z dvojezičnimi, živo rumenimi in od daleč vidnimi kažipoti.

Poleti so najbolj vabljivi primorski kraji in Grčija, ki vsem gospodarskim težavam navkljub ostaja ena najbolj priljubljenih držav v Sredozemlju. Še posebno so privlačni otoki. Krf, najsevernejši med njimi, je Slovencem dosegljiv tudi z redno trajektno linijo.

Ladje, ki vsakodnevno plujejo med Benetkami in Krfom, za začetek potovanja ponujajo čudovite razglede na slavno mesto. In to s prav posebne perspektive, saj je zgornja paluba višja od najvišjih beneških hiš in tako lahko med počasno plovbo skozi največje kanale uživate v izjemni panorami. Plovba do Krfa traja skoraj 24 ur, a je po navadi prav prijetna in jo lahko izkoristite za poležavanje na palubi ali zaplavate v majhnem bazenu. Vsekakor je to precej udobnejša in lahko tudi cenovno ugodnejša izbira kot vožnja z avtomobilom prek ozemlja nekdanje Jugoslavije. Priporočljivo pa je najeti kabino, saj spanje na ladijskih sedežih ni prav udobno.

V hamletovski zagati se včasih zaloti tudi vrtnar pri svojih odločitvah in takrat lahko pomagata samo znanje in izkušnje. Izhodišče je dilema, v kakšno prst sodi ta ali ona rastlina. Zemlja namreč ni enaka zemlji, rastline pa tudi niso neskončno potrpežljive. Zato še vedno trdim, da je vrtnar zapleteno bitje: malo je kemika, precej ročnega delavca, nekaj matematika in botanika, logika in estetika mu nista tuji in celo nekaj vremenoslovja mu pride prav.

Močan veter in toča lahko naredita znatno škodo na vrtu, v sadovnjaku in na okrasnem rastlinju. Veter polomi veje ali celotne rastline, toča pa oklesti listje, polomi vejevje in poškoduje plodove. Seveda vremenskih ujm ne moremo preprečiti, lahko pa zmanjšamo škodo, ki nastane zaradi teh pojavov. Poškodovana debla najprej obrežemo z ostrim nožem, da zgladimo rane in tako zmanjšamo njihovo površino, s tem pa tudi možnost okužb in omogočimo lažje celjenje. Premaz opravimo s cepilno pasto.

Sončno vreme in ozelenela narava nas vabita na prosto. Zato je skrajni čas, da z balkona odstranimo nepotrebno kramo in si uredimo ali preuredimo bivalni kotiček na prostem, kjer bomo uživali v lepih jutrih in večerih. Učinkovita prenova zunanjega bivalnega prostora ni nujno velika in draga investicija. Že z drugačno postavitvijo zdajšnjega pohištva dosežemo učinek novega. Marsikaj lahko izdelamo ali obnovimo kar sami. Vrtno pohištvo na novo pobarvamo, dodamo nove sedežne blazine v modnih barvah in vzorcih, živahen prt ali kak manjši kos...