Gospodinjske naprave postajajo vse bolj »pametne«. Za povečanje udobnega in varnega bivanja v vseh starostnih obdobjih se vse bolj uveljavlja daljinsko upravljanje osvetlitve, senčil, različnih aparatov, programiranja pranja, kuhanja, sesanja in podobnih opravil. Veliko del nam olajšajo električni gospodinjski pripomočki, kot so različni mešalniki (tudi palični), sekljalniki, grelniki vode, aparati za peko kruha ter za pripravo kave in čaja, opekači, namizni žari, parne posode, sokovniki in ožemalniki ter različni večnamenski kuhinjski...

Večina starejših želi preživeti starost v svojem domu. Pa vendar ni vsako bivalno okolje primerno za starost. Verjetno vsak izmed vas ob tem pomisli - »Ah, svoj dom poznam do zadnje potankosti in se mi v njem ne more prav nič zgoditi!« Pa vendar je dejstvo, da se blizu 70 odstotkov padcev zgodi prav doma, torej v okolju, ki ga najbolje poznamo. Zato je smiselno razmisliti, kako prilagoditi svoje stanovanje, da nam bo v starosti čim bolj prijazno. Z nekaterimi ukrepi namreč lahko precej zmanjšamo tveganje, da bi se poškodovali.

Položnice po navadi vsak mesec plačujemo na poštnem ali bančnem okencu ter s trajniki, lahko pa celo na bankomatih in v večjih trgovinah z živili. Enostavneje in tudi ceneje pa lahko položnice plačujemo s pomočjo računalnika, prek spletne banke. Prek spletne banke lahko od doma opravimo večino bančnih storitev. Vaša banka vam tako prek računalnika nudi vpogled v osebni račun, omogoča plačevanje računov (z nižjo provizijo kot na bančnem ali poštnem okencu), ponuja možnost izpisa že opravljenih plačil, naročanje izrednega limita, spreminjanje...

Kdor hodi po svetu odprtih oči in radovednih ušes, mu bo ob regionalni cesti Vransko-Celje, v kraju Gomilsko pogled obstal na prelepih rožah. Gomoljaste begonije imajo tudi na marsikaterem drugem balkonu, toda te so res nekaj posebnega. S pomlajevanjem so se namreč obdržale nič manj kot 50 let. Tam okoli leta 1960 je sorodnica iz Trsta prinesla v Bohinj nekaj gomoljev begonij. Tri gomolje je dobila tudi Amalija Urankar in jih prinesla v Savinjsko dolino, na Gomilsko.

Upokojeni Ivan Jaklin iz Velike Polane 78, (tel. 031 465 981) ves svoj prosti čas nameni izdelovanju najrazličnejših lesenih izdelkov. Nekaj za svojo dušo, nekaj pa za darila. V njegovi priročni delavnici nastajajo leseni servisi za žgane pijače ali vino, pa sklede, lesene ure, kelihi za penino, križi za na steno ali za na mizo, posodice za sol in druge začimbe. Ivan ponosno pove, da izdeluje tudi lesena srca. Eno takih je tudi naredil za domačo župnijsko cerkev, saj je posvečena srcu Jezusovemu.
Najlaže oblikuje mehek les, ki daje izdelku težo in pomen, kot pravi Ivan. Kos lesa najprej grobo obdela na stružnici, nato sledi ročno brušenje, pri končnem oblikovanju pa uporablja pile in druge pripomočke. Nekatere izdelke premaže z laki za les - z brezbarvnimi in barvnimi, druge pa pusti v naravnih tonih lesa.

Pred več kot 200 leti je s preučevanjem demografskih gibanj ekonomist Thomas Robert Malthus napovedal, da človeštvu v prihodnje grozita lakota in propad. Rast človeštva je po njegovih ocenah previsoka, da bi ji lahko sledila pridelave hrane. Pa tudi če bi lahko, bo nekoč zmanjkalo pridelovalne zemlje in zavladale bodo demografsko-politične ujme. Kaos! A Malthus pri svojem sklepanju ni upošteval nekaterih dejstev, denimo tehnološki napredek. Z razvojem strojev in genskega inženiringa pridelava hrane na obdelovalno površino bliskovito raste...

Naša bralka Margareta Zupan iz Kranja (e-naslov: margareta.zupan@gmail.com ) je mojstrica ročnih del, še posebej jo veseli klekljanje. Vedno išče nove motive, saj nerada ponavlja vzorce. Tako je prišla do zamisli, da bi sklekljala kar ozemlje države Slovenije in nam je prijazno posredovala navodila za izdelavo. Takole nam je napisala: »Mejo države in tudi posamezne regije sem posnela z interneta, za polnitve pa sem uporabila znane tehnike klekljanja.

Grčija vsem težavam navkljub ostaja eden najbolj priljubljenih turističnih ciljev. Nič čudnega, saj vabijo številne obale, slikoviti kraji in otoki, med katerimi je nekaj posebnega Kreta, ki je največji med njimi in leži najbolj južno. Zanimivo je, da tudi na Kreti zapade sneg! Sicer le v gorati notranjosti, toda zasneženi vrhovi vzbujajo pozornost s svojo belino še globoko v pomlad. In ne samo to, premorejo celo manjše smučišče! Zgradili so ga pod najvišjim vrhom Timios Stavros (2456 m), čeprav zadnja leta ne obratuje.

Resevna je hrib na severnem robu Posavskega hribovja jugozahodno od Šentjurja. Ime je dobila po modrih cvetovih resja, ki cveti skoraj vse leto. Na vzhodu je njen sosed Rifnik, poseljen že v prazgodovini, na zahodu pa hrib Ramanca, pod katero je vas Svetina z romarsko cerkvijo Marije Snežne ter grobom popotnice in pisateljice Alme Karlin. Do Šentjurja, središča vzhodnega dela Celjske kotline, se pripeljemo, če štajersko avtocesto zapustimo na izvozu Dramlje in cesti sledimo do mesta.

V bližini …
S krajšim vzponom na Resevno smo prihranili čas za ogled arheološkega najdišča Rifnik, ki leži južno od Šentjurja na vrhu istoimenskega hriba. Na Rifnik pridemo po označenih pešpoteh iz Podgorja ali na pol poti iz Šentjurja v Jakob pri Šentjurju (pri domačiji Zdolšek zavijemo levo v hrib in gremo do vrha); lažje in hitreje je z avtom. S križišča, kjer smo zavili desno za Resevno, zapeljemo desno na cesto za Šentrupert. Po nekaj kilometrih nas smerokaz za Rifnik usmeri levo na ozko cesto, ki se strmo vzpenja do brunarice oziroma turistične pisarne Hiška pod goro, kjer lahko parkiramo in krenemo po označeni poti navzgor do lepo urejenega arheološkega parka. Na vrhu lahko vidimo sanirane temelje dveh starokrščanskih cerkva, sedmih hiš in obzidja s stražarnicami. V obnovljeni prazgodovinski hiši pa so na tablah razlage, ki nas popeljejo v burno zgodovino tega kraja. Pod vrhom na severnem pobočju hriba stojijo razvaline nekdaj mogočnega gradu Rifnik.