Naš bralec z Jesenic je kljub lepim letom navdušen kolesar in smučar. Letos je, denimo, kar 45 dni preživel na smučeh. Navdušila ga je tudi kolesarska pot, ki pelje ob Donavi, in morda bo ta njegov prispevek spodbudil še za koga med vami, da jo preizkusi. Letošnjega maja se mi je uresničila dolgoletna želja, spoznati eno najimenitnejših evropskih kolesarskih stez. V Evropi jih je precej in ni lahko oceniti, katera bi bila atraktivnejša. Vsekakor pa sodi med najbolj obiskane kolesarska pot ob Donavi od Passaua do Dunaja, dolga 326 kilometrov.

Udeleženci srečanja prijateljev revije Vzajemnost so uživali tudi v spoznavanju arhitekture, glasbe in kulinarike v Dalmatinski vasi, ki so jo uredili v hotelskem naselju Solaris, kjer smo bivali. Arhitekti in gradbinci so umestili majhno, strnjeno naselje starih, kamnitih hišic v borov gozdiček tako, da je novogradnja pristna, prepričljiva in predvsem izjemna postavitev spomenika kulture dalmatinskega življa. Pri gradnji je bilo uporabljenih veliko starih materialov in detajlov, kar pa je bilo dodano novega, je izdelano mojstrsko ter tako...

Zlahka lahko rečemo, da glasba vsake dežele odseva značaj njenih prebivalcev. Če je salsa v Braziliji vesela in spogledljiva, tango v Argentini lep, a zapleten, potem andske piščali v Peruju kljub včasih veseli melodiji zvenijo otožno. In takšni so tudi staroselci visokih perujskih planot. Stari Indijanec z mačeto v roki se je spretno prebijal med gostim rastjem, ki je v stoletjih preraslo stare inkovske poti tu, na pragu Amazonije. Strma, komaj prehodna pobočja, poraščena z gostim drevjem, prepletenim z ovijalkami, polna strupenih kač, so le...

O sedmem srečanju prijateljev Vzajemnosti lahko govorimo le v presežnikih. Še nikoli namreč srečanje ni trajalo tako dolgo (štiri dni, od 30. maja do 2. junija) in še nikoli nismo bili tako daleč (Šibenik v Severni Dalmaciji). Predvsem pa se nas še nikoli doslej ni zbralo toliko. Kar 813 izletnikov iz vseh krajev Slovenije se je pripeljalo s 16 avtobusi, nekateri pa tudi s svojimi avtomobili. Pa še to: prvič je našim udeležencem dobrodošlico zaželela »pleh muzika«.

Nič ni narobe z naslovom, ne gre za tiskarskega škrata in ne za potegavščino; le dvoje ljudskih imen za pomembni predstavnici sezonskih okrasnic sem zapisal. Domišljija vsakodnevne govorice že od nekdaj išče možnosti, da nedvoumni, a morda suhoparni strokovni jezik prikroji po svoje. Prav zaradi tega se vrtičkarji včasih nekoliko teže sporazumevamo po med seboj oddaljenih slovenskih garteljcih. Vodenke ali lizike pogosto poimenujemo zelike s sočnimi vodenimi stebli, ki vse sodijo v rod Impatiens  ter so doma po tropih in subtropih Azije,...

Toplo sonce in ozelenela narava nas že vabita na prosto. Zdaj je pravi čas za ureditev ali prenovo kotička na prostem, kjer bomo uživali v lepih jutrih in večerih. Učinkovita prenova ali obnova zunanjega bivalnega prostora ni nujno velika investicija. Marsikaj lahko kar sami izdelamo ali obnovimo. Dosedanje vrtno pohištvo na novo pobarvamo; dodamo nove sedežne blazine v modnih barvah in vzorcih, pa živahen prt ali kak manjši kos pohištva (denimo odlagalno mizico ali dekorativno stojalo za rože).

Ste že kdaj pomislili, da bi del počitnic preživeli na potovanju s kolesom? Ali ste to že počeli, pa vam je zmanjkalo zamisli za nove izlete? Morda pa vas prav ta reportaža prepriča, da prekolesarite pot ob Dravi od njenega izvira v Italiji do Maribora ali celo do Ormoža. Tako imenovana Dravska kolesarska pot, bolj znana kot Drauradweg, saj njen večji del poteka po Avstriji, nas vodi po urejenih kolesarskih poteh ter neprometnih lokalnih cestah. Pot je evropski projekt, točneje projekt treh držav - Italije, Avstrije in Slovenije.

Peloponez je največji grški polotok, ki je po površini malo večji od Slovenije. Korintski prekop je leta 1893 polotok sicer spremenil v otok, ki pa ga s celinskim delom povezuje več mostov. Najbolj spektakularen most od leta 2004 stoji na zahodnem koncu ozkega preliva. Peloponez je iz Slovenije razmeroma lahko dosegljiv tudi z avtomobilom. Med Benetkami in največjim peloponeškim pristaniščem Patras namreč redno vozijo veliki sodobni trajekti, ki se spotoma ustavljajo še na otoku Krf.

Zaznavanje dogodkov, na katere se odzovemo, imenujemo čustva. Rodimo se brez njih, naučimo pa se jih s posnemanjem, zato se pozneje logično odzivamo na dražljaje iz okolice in na notranje dražljaje, ko čustva sprožajo naše misli. Čustvo spremlja poseben način dihanja, in to ne le pri človeku, temveč tudi pri živali; prav po dihanju laik najlaže prepozna čustveno stanje posamezne živali. Včasih neposredno izražanje čustev ni bilo zaželeno, psi in mačke pa so veljali za primitivne, a koristne živali, ki človeka varujejo, lovijo zanj, ga...

Kam s tulipani, ko mine njihova cvetna lepota? Kaj početi z dolgim in motečim listjem narcis? Je čebulnice treba gnojiti? Takšna in podobna vprašanja se zastavljajo gojiteljem, ko se vrt prevesi v majske dni. Vsakoletna lepota čebulnic pa je vsekakor vredna, da prisluhnemo rastlinskim potrebam in vrtnarjevim izkušnjam. Kdor želi po opravljenem nakupu ohranjati čebulnice tudi za naslednje leto, včasih celo za več let, mora upoštevati nekaj osnovnih dejstev.