Čas, ko se sonce utrujeno plazi čez vrhove streh, da še komaj uspe osušiti jutranjo roso, je tudi spomin na nekoč cvetoče gredice, nasade in korita s pročelij naših domov. Poletno cvetje je izgubilo svoj šarm, le tu in tam se v meglenem jutru še bohoti kak cvet. Zdaj je napočil čas mačeh. Viola cornuta je latinsko ime za mačeho. Sodi torej v rod vijolic, tistih živopisnih rastlin, ki jih povezujemo z ljubeznijo, radoživostjo, nagajivostjo, toplino in nikakor ne z morbidnostjo nagrobnega kamna.

Bivališče urejamo zase, zato naj bo oprema izbrana in razporejena po naših potrebah in navadah. Na prvem mestu sta udobje in varnost. Premišljeno izkoristimo prostor, da ostane prostoren, zračen in pregleden.
Omare za shranjevanje so nepogrešljiv del vsakega prostora. V predsobi je to garderobna omara za sezonska vrhnja oblačila. Garderobna omara v spalnici naj bo dovolj prostorna, red v njej ustvarimo s policami, predali in škatlami za drobne stvari (nogavice, perilo in podobno). Pri garderobni omari s klasičnimi vrati naj bo kot odpiranja najmanj 110 stopinj, še bolje je 165 stopinj. Tako odprta vrata zavzemajo manj prostora in omogočajo lažjo uporabo izvlečnih polic, košar in mrež ter obešalnikov in notranjih predalov. Garderobna omara ima lahko tudi preklopna ali drsna vrata.

Gora Olševa je mogočen hrbet v Vzhodnih Karavankah (tudi Mežiško-Solčavske Karavanke), ki se dviga nad Koprivno, Solčavo in avstrijskim Remšenikom. Najvišji vrh okoli pet kilometrov dolgega razpotegnjenega grebena je Govca (1929 m). Na južnem pobočju Olševe je najti samotne gorske kmetije, med njimi na 1327 metrih tudi najvišje ležečo v Sloveniji – Bukovnik. Do Solčave, zadnjega večjega naselja v Zgornji Savinjski dolini, je iz osrednje Slovenije najbližja pot mimo Kamnika do prelaza Črnivec, pred katerim zavijemo levo proti Kranjskemu Raku.

Istra je za popotniško kolesarjenje nedvomno eno najbolj prijaznih območij. Nešteto cest in poti, mest in krajev, naravnih in zgodovinskih znamenitosti, osvežujoča narava in bližina morja ter nežna klima večji del leta so aduti, ki se jim rekreativni kolesar le stežka upre. Na splošno velja mnenje, da jo Slovenci kar dobro poznamo. Pa vendar se ta trditev izkaže za napačno v trenutku, ko zapustimo ustaljene poti in turistično najbolj oblegane kraje. In prav tam se nam Istra prikaže v vsej svoji lepoti, prvinskosti in samoti.

Ni nam treba oditi v Provanso, da bi občudovali prelepe vijolične in dišeče nasade. Na Krasu ni domačije, kjer ne bi imeli zasajenih nekaj grmov sivke - vsaj za odganjanje moljev. Zadnja leta pa so na zapuščenih zemljiščih zasadili veliko te mediteranske rastline, ki jo uporabljajo v različne namene. Eden največjih pridelovalcev sivke je podjetje Ekotera, katerega solastnica je Tanja Aranđelović iz Ivanjega Grada pri Komnu. Z možem Brankom, sicer arhitektom iz Beograda, sta po vrnitvi iz tujine staro kraško hišo prenovila v očarljivo...

Tako kot svojim letom in zmožnostim prilagodimo bivališče, to storimo tudi z gospodinjskimi pripomočki in stroji. Pri njihovi izbiri so odločilni dejavniki
varnost (biti morajo brezhibni), varčnost (cenejša uporaba, prihranek energije, manjše onesnaževanje), učinkovitost in enostavna uporaba.

Ergonomični, tehnološko napredni in oblikovno dovršeni aparati omogočajo izvedbo različnih gospodinjskih opravil ob minimalnem naporu. Brezžični pripomočki so kombinacija visoke tehnologije in enostavnega in varnega upravljanja. Vse bolj so v rabi različni senzorji. Zlasti za starejše morata biti dostop in delo z gospodinjskimi pripomočki in stroji čim bolj enostavna.

Se vam je že zgodilo, da ste fotografirali praznovanje obletnice, družinsko srečanje ali kak drug poseben dogodek, nato pa ostali brez pravih idej, kako shraniti, urediti, pokazati in razdeliti fotografije med udeležence? S sodobno tehnologijo je to lahko zelo preprosto in prijetno opravilo. Fotografije lahko posnamemo z različnimi napravami. Na voljo so nam fotoaparati s filmom, digitalni fotoaparati in novejši, zrcalno refleksni fotoaparati. Vsi veste, da je v prvem primeru treba film odnesti v foto studio, kjer ga morajo najprej razviti,...

Oddih na otokih si večinoma predstavljamo nekje na Jadranu ali morda v Grčiji. A v Evropi je mogoče obiskati še veliko privlačnih počitniških krajev. Daleč na severu vabi otočje Aland, ki se po lepotah zlahka kosa z jadranskimi otoki. Otoški arhipelag Aland se razteza v Baltskem morju med Švedsko in Finsko. Otočje, ki ga sestavlja kakih 6500 otokov, pripada Finski, a se postavlja z avtonomijo, za uradni jezik pa velja švedščina. Nekoč je bil arhipelag švedska provinca, ki naj bi jo po razpadu ruskega imperija leta 1917 vrnili Švedom.