Temperatur, ki presegajo 30 stopinj, se prav hitro naveličamo, pa tudi rastline niso navdušene nad hudo vročino. Tako kot človeška koža trpi zaradi premočnih sončnih žarkov, se dogaja tudi z rastlinami, pa naj gre za drevje, grmičevje, lončnice ali vrtne rastline. Tudi listi rastlin lahko zaradi premočnega sonca dobijo opekline. Posledično se zmanjša fotosinteza, s tem se spremeni  in upočasni presnova rastlin in hrane, kar pa vpliva na rast. Listi najprej izgubijo lepo svežo, temno zeleno barvo.

Rastline, pa naj gre za sobnice, balkonske nasade ali cvetje na vrtu, so poleti še posebej ogrožene, ko za dlje časa odidemo zdoma. Takrat se prav lahko zgodi, da ne bo nihče v pripeki zastiral zaves ali poskrbel za potrebne obroke vode in gnojil. V takem primeru so zanesljivi znanci ali sosedje najboljši oskrbniki, le to si moramo dopovedati, da jih ob naključnem omaganju katere od naših ljubljenk ni pošteno očitati malomarnost. Rastline, ki morajo poletje preživeti v zaprtih prostorih, pognojimo že pred odhodom.

Poletje je čas, ko največ prostih trenutkov preživimo na prostem. Še tako majhen balkon lahko uredimo v prijeten za počitek, sprostitev in za druženje, še lepše pa je, če si lahko na prostem uredimo pravo kuhinjo. Klasični elementi vrtne opreme so različne mize, vrtni stoli in klopi, ležalniki in počivalniki ter drugi sedežni elementi. Pri izbiri pazimo na kakovost, stabilnost, velikost in težo, udobnost in primerno višino ter globino sedišča za lažje sedenje in vstajanje.

Poleti se radi odpravimo na dopust v neznane kraje, nekateri v hribe, drugi na morje. Marsikdo ne želi potovati prav daleč, ker morda ne pozna dobro terena ali cest. Papirnati zemljevidi so nerodni za rabo v avtomobilih, prav tako se rado zgodi, da so zastareli in se nanje ne moremo več zanesti. Uporabljamo pa lahko tudi elektronske zemljevide ali elektronske vodiče po cestah, ki jim preprosto rečemo »navigacija«. Trenutno je na trgu pestra izbira navigacijskih naprav.

Od daleč viden piramidasti vrh, ves poraščen z drevesi, leži 1090 metrov nad morjem na severnem robu Posavskega hribovja. Mogočen vrh, ki ga prekaša le Mrzlica s 1122 metri, se dviga nad Zabukovico južno od Žalca v zahodnem delu Celjske kotline. Zaradi svoje značilne oblike so ga planinci Savinjske doline vzeli za simbol, ki veča njihovo prepoznavnost.

Štajersko avtocesto zapustimo na izvozu Šempeter in peljemo v smeri Žalca, od koder tik pred semaforiziranim križiščem zavijemo desno na cesto za Vrbje in ji sledimo v Griže in skozi Migojnice do Zabukovice. V Zabukovico se lahko pripeljemo tudi iz Laškega skozi Spodnjo in Zgornjo Rečico. S parkirišča pred podjetjem Sipex se napotimo po cesti, prečimo potok Artišnico in za mostom zavijemo  desno na cesto (kažipot Gozdnik, ta cesta pelje k lovski koči Gozdnik), ki pelje ob potoku.

Vijolice poznamo verjetno prav vsi, mnogi tudi afriške vijolice. S sučniki je morda več zadrege, a jih je vredno poznati. Ta dva botanična rodova pa sta le del rastlinske družine, v kateri se šopirijo tudi take lepotice, kot so krožnički, kolumneje, gloksinije in v skalnjakih cenjena gostja, sicer nekoliko razvajena ramondija. Ramondija je trajnica in sodi v rod vedno zelenih zelnatih rastlin iz družine gesnerijevk (Gesneriaceae), ki so zelo cenjene med ljubitelji alpinskih rastlin. Gojimo jih v skalnjakih, znane pa so vsega tri vrste.

Pogosto nam prezimljene in presajene lončnice ne uspevajo tako, kot bi želi, pa čeprav uporabimo kakovostna gnojila. Zemlja v koritih je po navadi zakisana in izrabljena. Manjka ji humusnih snovi. Tedensko gnojenje in morda še z dvojno dozo povzroči, da vsa hranila niso porabljena in ostanejo v zemlji. Povečana kislost zemlje preprečuje rastlinam, da bi hrano posrkale, saj posamezni elementi v prevelikih količinah preprečujejo dostop hranil do koreninskega sistem in v rastlino.

Na vrtu in v sadovnjaku Pogosto se zgodi, da zelo cvetočim sadikam paradižnika cvetovi odpadejo in pridelka ni, čeprav smo gnojili s hlevskim in konjskim gnojem. V tem primeru bi analiza zemlje prav gotovo pokazala pomanjkanje fosforja in kalija, ki ga hlevsko gnojilo ne vsebuje. Pomagamo si lahko tako, da sadike dvakrat  do trikrat zalijemo z raztopino vodotopnega kalija – kristalita, lahko pa kristalit potresite okoli rastlin in izdatno zalijete. Presenečeni boste nad učinkom.

Drevesa pred okni so naravna in prijetna zaščito pred sončno pripeko. Zelena zavesa iz pokončno rastočih rastlin daje najlepšo senco, zlasti ko zapiha prijetna sapica. Najbolj učinkovita zaščita pa so senčila, ki poleti pripomorejo k večji kakovosti bivanja. V boju proti vročini je učinkovito pravilno prezračevanje, ki je lahko naravno ali mehansko. Poleti zračimo dalj časa predvsem ponoči, zjutraj pa okna zapremo in zaprta ostanejo vse do večera. Obenem je priporočljivo redno prezračevanje, in to večkrat na dan po pet minut.