Vzajemnost
Vzajemnost
  • Aktualno
  • Dobro je vedeti
  • Zgodbe
  • Dobro počutje
  • Prosti čas
  • Druženje
  • Mali oglasi
  • Arhiv
  • Oglaševanje
  • Nagradne igre
  • Klub
  • Koristne informacije
  • Iskanje
  • O zvezdah, venčkih in darilih

    Prosti časdecember '12

    O zvezdah, venčkih in darilih

    V decembru pridemo prav vsi na vrsto v razmisleku o pričakovanem začetku novega sončnega kroga, o zaključku še enega leta. Neskončna krožnica adventnega venčka je kot upajoče vračanje k novim opravilom, kakor jih z optimizmom plamena svečke vsakomur od nas prinaša življenje. Darovi našega veka niso vedno obilni, naša dobljena ali dana darila so morda malenkostna, a spremlja naj jih hvaležnost decembrske luči.

    Tako je lahko lepo sezonsko darilo tudi v lončku vzgojena božična zvezda, ki bo ob pravilni negi dolgo vzdržala v stanovanju. Kot priseljenka s toplega juga je božična zvezda (Euphorbia pulcherrima) občutljiva na nizke temperature. Zimsko vlažno vreme ji ni čisto nič pogodu. Že pri nakupu je treba skrbno paziti na to, da se iz toplega cvetličarskega okolja brez zaščite ne poda na mrzlo pot do našega doma. Mimogrede lahko nazebe. Prodajalci rastline varno zavijejo, po potrebi v dvojni klobučni papir, sicer pa naj bo na to pozoren tudi kupec. Lepota je v obarvanih ovršnih listih, resnični cvetovi so na sredi med njimi in morajo biti ob nakupu še na svojem mestu in čeprav neznatni, živahno rumeni. Če so cvetovi že omagali ali celo začenjajo odpadati, tudi ovršni listi ali brakteje ne bodo zdržali dolgo. Seveda v podstavkih cvetličnih loncev ne sme nikoli zaostajati voda, sicer pa božično zvezdo vedno zalivamo s postano vodo sobne temperature.

  • Praznična ustvarjalnica

    Prosti časdecember '12

    Praznična  ustvarjalnica

    Venček, ki ga na prvo adventno nedeljo obesimo na vhodna vrata ali postavimo na mizo, lahko z malo truda naredimo sami. Klasične zelene venčke lahko nadomestimo z nekoliko drugačnimi.

    Beli venček za na vrata
    Slamnat obod ovijemo v trak, nanj pa pritrdimo dva storža, ki ju prej pobarvamo, vejice ciprese ali katero drugo zelenje in prilepimo še zvezdice, ki smo jih naredili iz bele DAS mase.

    Naravni venček
    Za obod venčka na poljubno velikost zvijemo veje breze (ali druge veje, ki so dovolj mehke, denimo zvita vrba, srobot), na spodnji del dodamo zelenje, okrasno pentljo, lubje, dekorativne zvezdice in angela za piko na.

  • Prazniki pri nas doma

    Prosti časdecember '12

    Prazniki pri nas doma

    Praznični čas zaznamujejo različne šege, navade, obredi in verovanja. Pa tudi različni simboli za srečo, kot so rdeče mušnice, škrati, štiriperesne deteljice, dimnikarčki, prašički, zvončki, angelčki, svečke, zvezdice, podkve, pikapolonice in podobno. Uporabimo jih pri izdelavi voščilnic, dekorativne embalaže in za okrasitev doma, praznične mize ali jelke.

    Z nekaj izvirnosti in iznajdljivosti si v našem domu pričaramo toplo, praznično ozračje. Adventni venček in koledar lahko kupimo ali pa ju izdelamo sami. Enako velja za jaslice in božični venček, ki ga obesimo na vhodna vrata. Obdarovanje je nepogrešljiva sestavina praznikov. Vendar ne pretiravajmo pri tem, saj je bistven dober in iskren namen. Izvirna darilca za bližnje lahko izdelamo sami. Položimo jih pod božično drevo, novoletno jelko ali pa na posebno mizico, omarico ali polico, ki jo skrbno okrasimo.

  • Na Stenico

    Prosti časoktober '12

    Na Stenico

    Jesenski dnevi, ko narava zablesti v najlepših barvnih odtenkih, ponujajo veliko možnosti za lepe sprehode. Tokrat se bomo podali na Stenico (1091 m), najvišji vrh v grebenu Male gore, ki ga razdvajata tesni reke Hudinje na zahodu in potoka Tesnice na vzhodu, v vzhodnem podaljšku Karavank. Če gledamo greben z južne strani, vidimo, da leži med Paškim Kozjakom na severozahodu, Konjiško goro na jugovzhodu, Pohorjem na severu in Celjsko kotlino na jugu oziroma v trikotniku krajev Frankolovo-Vitanje-Stranice.

  • Priraslike v peščici humusa

    Prosti časoktober '12

    Priraslike v peščici humusa

    Rastline po navadi rastejo iz zemlje, iz prsti, včasih iz peska ali pa jim vse potrebno zagotavlja kar voda. V okrasnem vrtnarstvu pa so pomembna posebnost priraslike ali epifiti, rastline, ki se oprijemajo drevesnih debel. Po svojih življenjskih zahtevah so jim zelo podobni litofiti, ki pa imajo kamnito podlago. Priraslikam je za preživetje dovolj skromna peščica humusa ali še manj, saj poznamo vrste, ki dejansko živijo od zraka in zračne vlage ter od tistega kar se po naključju ulovi med njihovimi poganjki.

  • Kaj je pametni telefon in zakaj tako ime?

    Prosti časoktober '12

    Kaj je pametni telefon in zakaj tako ime?

    Nameravate kupiti nov mobilni telefon, pa ne veste, kateri bi bil za vas najbolj primeren? Najbrž se tudi sprašujete, kakšne so razlike med posameznimi mobilnimi telefoni in na kaj vse morate paziti, preden si kupite novega. Pa še – kakšna je razlika med 'klasičnimi' in 'pametnimi' mobilnimi telefoni. Pametni telefoni so 'pametni' zaradi operacijskega sistema, ki ga uporabljajo, to pa je osnovni program, ki poganja in omogoča uporabo funkcij na telefonu. Pametni telefoni lahko uporabljajo različne operacijske sisteme.

  • Grejmo se varno in učinkovito

    Prosti časoktober '12

    Grejmo se varno in učinkovito

    Za starejše sta varnost in enostavnost ogrevanja zelo pomembni. Enako pomembni so še energijska učinkovitost in prijaznost do okolja ter seveda stroški. Prijetno počutje v domu poleg ogrevanja soustvarjata hlajenje in čiščenje zraka. To omogočajo sodobni kombinirani sistemi. V večstanovanjski hiši ima lahko vsako stanovanje svoje etažno ogrevanje, tudi v enodružinski hiši je odločitev o načinu ogrevanja prepuščena lastniku. S preverjanjem delovanja celotnega ogrevalnega sistema, z rednim vzdrževanjem in s čiščenjem pravočasno poskrbimo za...

  • Francoska obala Dovrskih vrat

    Prosti časoktober '12

    Francoska obala Dovrskih vrat

    Nedvomno je Francija turistično ena najbolj zanimivih in obleganih držav sveta. Poleg Francoskih Alp, Pariza, znamenitih pokrajin in Azurne obale, je izredno priljubljena in atraktivna tudi francoska atlantska obala. Le kdo še ni slišal za Normandijo, Bretanjo ali Biskajski zaliv in seveda za Rokavski preliv, ki se konča v Dovrskih vratih? A so prav slednja zavoljo gostega pomorskega prometa ter prometnih povezav z Veliko Britanijo turistično po krivici zapostavljena.

  • Na Ajdno prek Valvasorjevega doma

    Prosti časoktober '12

    Na Ajdno prek Valvasorjevega doma

    Ajdna (tudi Ajdna nad Potoki, 1046 m), drzni, zobati vrh, je skalni osamelec na južnem pobočju Stola v Karavankah. Izjemno razgledni vrh, tik pod njim na terasastem platoju pa so arheološke izkopanine prostrane starokrščanske naselbine.

    Na Ajdni je bila v pozni antiki (okrog leta 476 n.š.), v času po razpadu rimskega imperija naselbina ajdov (ajd pomeni pogan, redko tudi velikan), ki je kot težko dostopna in naravno varovana višinska postojanka služila okoliškim prebivalcem, da so se umaknili pred migracijami germanskih in slovanskih plemen. Njihov življenjski prostor so zavzeli stari Slovani, ki so se pričeli v začetku 7. stoletja stalno naseljevati na tem prostoru.
    O Ajdni je prvi pisal že Janez Vajkard Valvasor leta 1689. Med arheološkimi izkopavanji so našli ostanke 25 zgradb, nekaj grobov, med njimi tudi ostanke zgodnjekrščanske cerkve. V stavbi poleg cerkve so odkrili 11 staroselskih skeletnih grobov s številnimi drobnimi najdbami posode, orožja, nakita, orodja in drugih malih predmetov, ki jih hrani Gorenjski muzej Kranj. Del poznoantičnega naselja je zaščiten in urejen za obiskovalce.

  • Divji in vrtni tulipani

    Prosti časoktober '12

    Divji in vrtni tulipani

    V Sloveniji divjih tulipanov ni; tudi tistim, ki so še najbolj sorodni svojim prednikom v naravi, ne rečemo divji, temveč botanični tulipani. To so sorazmerno malo požlahtnjene sorte za vrtni okras. Ker je v naravi znanih najmanj sto vrst, vse skrite dednostne lastnosti verjetno sploh še niso bile uporabljene pri vzgoji žlahtnih vrtnih sort. Teh pa je že toliko, da so jih morali razporediti v nekaj skupin, nastajajo pa še vedno nove, lepše in zanimivejše.

    Skozi stoletja Dokazano pa je, da so na Srednjem vzhodu že od nekdaj gojili vrtne tulipane in povsem mogoče je, da so njihovi starši predvsem vrste Tulipa lanata, Tulipa clusiana, Tulipa stellata in Tulipa armena. Njihovo gojenje so od Perzijcev prevzeli Turki in od tod je šla zmagovita pot dalje v svet. Ime za tulipan zanesljivo izvira iz turščine, kjer pomeni tulbend ali turbanski trak. Jezikoslovci pa vseeno menijo, da bi to lahko bila le ljudska govorica, saj je prevod za tulipan v knjižni turščini in perzijščini lala, kar so prevzeli...

  • 1
  • …
  • 225
  • 226
  • 227
  • 228
  • 229
  • …
  • 248
  • Naročite se

    01 530 78 44

    Arhiv PDF

    Št. 7-8, julij/avgust 2025

    Št. 7-8, julij/avgust 2025

    Prelistajte izvleček

    Pozdrav iz uredništva

    Domoljubje človek pokaže z dejanji, ne z besedami O morju, o iskanju univerzalne ljubezni, o pomorskem pravu in politiki, katere del je bil nekoč, pa o žlahtnih ljudeh, ki mu poleg družine veliko pomenijo in o...

    Naravne rešitve za miren spanec Nespečnost je zdravstveni problem, ki prizadene na milijone ljudi po svetu. Najbolj skrbi podatek, da slabo spijo že otroci v osnovni šoli.

    Dobre bakterije v fermentiranih izdelkih Ob besedi bakterija se marsikdo zgrozi. Pri tem ima seveda v mislih tiste, ki povzročajo hude bolezni, tudi kužne. Toda bakterije so kot del mikroorganizmov in jih...

  • ZDUS

    Seniorske novice

  • Poglejte tudi

    Fotogalerije

    Bralci Vzajemnosti so letos preplavili Krk16. junij 2025 Spomini na letošnje že 19....

    Odnos do starejših je ogledalo družbe1. oktober 2024 Včeraj se je v Cankarjevem domu...

    Medgeneracijsko sožitje je temelj družbe13. junij 2024 Četrti Dnevi medgeneracijskega...

    Tokrat je Vzajemnost preplavila Neum10. junij 2024 Od 2. do 5. junija je potekalo...

    Razigrano, pisano in veselo29. september 2023

  • Klub ugodnosti

    Ponudniki ugodnosti »

    Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
    Več »

  • Najbolj brano

    Kaj podariti ostarelim staršem za rojstni dan

    Starost, ji znamo prisluhniti?

    Kdaj je ugodnejša upokojitev - letos ali prihodnje leto?

    Zdravnik mora biti bolnikov zagovornik

    Adria nam je dala krila

    Kuhamo po nemško

    Kvačkana želvica

    Moji ostareli starši se spreminjajo

© 2025

Zavod Vzajemnost
p. p. 134
1001 Ljubljana

urednistvo@vzajemnost.si
01 530 78 42

Naročniki lahko prenesete PDF celotne revije

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih

▲ Na vrh straniDomovKlub ugodnostiO nasOglaševanjePogoji rabe, zasebnost in piškotkiPravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov