Cvetni prah za zdravje in vitalnost
Poleg medu, katerega lastnosti smo predstavili v prejšnji številki, so zelo koristni tudi drugi čebelji proizvodi, denimo propolis, matični mleček in cvetni prah.
Cvetni prah predstavljajo moške oplojevalne celice rastlin cvetnic in je pri vsaki rastlinski vrsti drugačen, lahko rečemo, da podobno kot DNK pri človeku. Potrebujejo ga mlade čebele za svoj razvoj.
Pri letanju s cveta na cvet čebele drobna zrnca prahu lepijo s slino, nektarjem ali medom, pri čemer prah bogatijo z svojimi encimi. Med letom se očistijo in s pomočjo glavnička in »majhne stiskalnice« cvetni prah spravijo na zadnje noge in ga tako prinesejo domov. Da bi nabrale med, čebele odletijo tudi do štiridesetkrat na dan, za nabiranje cvetnega prahu pa le do štirikrat na dan. Cvetni prah čebele znosijo v celice, jih napolnijo do dveh tretjin in nato zaprejo z medom, da se ne pokvari. V zaprti celici shranek fermentira s pomočjo mlečnokislinskih bakterij. Če ga izkopljemo iz celic, mu rečemo izkopanec, ki je najboljše kakovosti, ima pa visoko ceno in ga je stežka dobiti.
-
Poletje vabi v naravo
Na deželi nas razveseli pogled na marjetice in mak, ob morju nas prevzame omamni vonj cvetoče sivke. V prijetni senci na domačem vrtu ali balkonu pa se sprostimo ob kvačkanju.
Ljubek okras
Tudi pikapolonici je všeč ljubek prtiček, ki se lepo poda k stilskemu in tudi k modernemu pohištvu.
Velikost: premera 23 cm.
Potrebujemo: 40 g belega bombaža, primernega za kvačko št. 1,25 ali 1,5.
-
Znano je, da so starejši ljudje manj osamljeni, če so v družbi živali, manj znano pa je, da imajo v tem primeru tudi bolj disciplinirane prehranjevalne navade kot tisti, ki živijo sami. Ni bolj samotnih trenutkov, kot je čas prehranjevanja, zato se mnogi izogibajo rednim obrokom.
Angleška raziskava iz leta 1993 je pokazala, da si le 57 odstotkov starejših ljudi kuha. Redno prehrano najhitreje opustijo vdove, saj jim kuhanje ne predstavlja več izziva, sledijo pa vdovci, ki ne znajo kuhati ali sploh ne vedo, kaj radi jedo. Osamljeni ljudje najprej posežejo po že pripravljeni in zamrznjeni hrani, pozneje pa kar po pločevinkah. Izbiro jim omejujejo tudi visoke cene osnovnih živil in težavno odmerjanje količin za eno osebo. Pogosto si hrane sploh ne postrežejo na krožniku in ne sedejo za mizo; jed použijejo kar iz embalaže, sloneč ob oknu ali pred televizorjem.
-
Tudi tisti najmanj okoljsko osveščeni so se morali zamisliti nad količino in vsebino odpadkov, ki so jih našli udeleženci aprilske akcije Očistimo Slovenijo v gozdovih, ob rekah, v jamah ... Na stotine odsluženih avtomobilov, brezštevilna bela tehnika, na tone gum, gradbenega materiala in podobnih odpadkov, vse to bi lahko učinkovito predelali in znova uporabili, s čimer bi prihranili denar in ohranili čisto naravo.
Statistika pravi, da vsak prebivalec Slovenije na leto proizvede 420 kilogramov odpadkov. Najmanj sto kilogramov od te količine je odpadne embalaže, ki pa jo lahko z ustrezno predelavo znova uporabimo, čeprav v drugi obliki. Nastane lahko marsikaj:
-
Med številnimi rastlinami se pojavljajo tudi take, ki so nevarne našemu zdravju. Ena izmed njih je ambrozija (Ambrosia aretmisiofolia), ki sodi v skupino najbolj invazivnih plevelov in je ena najbolj alergenih rastlin pri nas.
To je enoletna rastlina, ki zraste od 1 do 1,5 meter visoko. Razvejano steblo in listi so porasli z gostimi dlačicami. Cveti od konca julija do konca septembra v obliki grozdastega socvetja na vrhu stebla in stranskih vej. Izhaja iz Severne Amerike. V Evropo je prišla verjetno z žiti in se je v zadnjih desetletjih močno razširila po celini. Pojavlja se na opuščenih zemljiščih, ob železniških progah, cestah, ob bregovih rek in potokov, na dvoriščih ipd. Pri nas se pojavlja zlasti v Prekmurju na okopavninah sladkorne pese, koruze, krompirja.
Lilije so aristokratske lepotice
Vrtnarski kolega je že pred desetletji zapisal, da sodijo lilije med zahtevne vrtne trajnice. Torej so nekakšni razvajenci, vrtni aristokrati plemenitega porekla in videza. Vsa bleščavost pa ni nikakršna ovira, da vsaj nekaterih ne bi mogli gojiti skoraj v vsakem vrtu. Uspeh je deloma odvisen od vrta (prepustna in hranilna tla!), precej tudi od vrtnarja. Zato si oglejmo, kako pridelati takšno in podobno cvetje, kot sem ga fotografiral.
V vrtu prve cvetijo alojzijeve lilije ali limbarji (Lilium candidum), ki so po poreklu iz naše in grške Makedonije. Tam so rastišča peščena in prepustna, osnova pa je vedno apnenčasta. To pomeni, da jim je v vrtu treba zagotoviti podobne rastne razmere. Posebnost te vrste je tudi, da najhujšo poletno vročino čebule v tleh prespijo, nadzemni deli pa odmrejo. Jeseni odženejo pritlehni listi, ki tudi pri nas prezimijo, pomladi pa se iz sredine kmalu prikaže cvetno steblo. Cvetje je predvsem za vrtni okras, saj je zaradi premočnega vonja lahko v stanovanju prav moteče.
-
Po priporočilih zdravnikov lahko že s tridesetminutnim gibanjem vsak dan naredimo veliko dobrega za svoje zdravje. Pri tem je vseeno, ali se odpravimo na hiter sprehod, se povzpnemo na bližnji hrib, kolesarimo ali delamo na vrtu; pomembno je le, da se rahlo zadihamo in spotimo.
Redna telesna dejavnost ima pozitivne učinke tako na telesno, kot na duševno zdravje. Različne raziskave so pokazale, da redna vadba varuje pred večino kroničnih nenalezljivih bolezni: zmanjša tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni, kapi, visokega krvnega tlaka, sladkorne bolezni tipa 2, osteoporoze, raka debelega črevesa in raka na prsih. Poleg tega blaži negativne posledice stresa, krepi imunski sistem in izboljšuje spanec.
-
-
Ljudje, ki se vse življenje posvečajo drugim ljudem, živalim in rastlinam, ohranjajo tak način življenja, dokler je le mogoče. Svoje staranje zaznavajo zunaj sebe, v spremembah okrog sebe, ko opazijo, da so vnučki zrasli v vnuke, da je drevo na dvorišču mogočnejše, da je hišna žival postala betežna.
Harmonično staranje s hišno živaljo v starejših ljudeh sproža izjemno ugodje, saj je življenje z njo preprosto. S svojo vdano prisotnostjo nas žival dan za dnem motivira, opogumlja in razgibava, vliva nam zaupanje in nas osrečuje. S takim sožitjem posredno privarčuje tudi zdravstvena blagajna, saj so tisti starejši ljudje, ki svoje stanovanje delijo z živalmi, disciplinirani, fizično dejavni in psihično uravnoteženi, mnogi ponosno odklanjajo obiske patronažnih sester, potrebujejo manj zdravil in manj vsestranske podpore potomcev. Veliko se jih do zadnjega brani, da bi odšli v dom za starejše, saj bi se v tem primeru ločili od svoje živali, v teh ustanovah pa tudi ni zaželeno družabništvo s psom in mačko. Nekatere posameznike prav to dejstvo motivira, da ostajajo vitalni in samostojni v visoko starost.
Pametna hiša za lažje življenje
V pritličju glavne zgradbe Inštituta RS za rehabilitacijo v Ljubljani je urejeno demonstracijsko stanovanje, ki se imenuje Dom IRIS (kratica, sestavljena iz začetnic besed »Inteligentne Rešitve in Inovacije za Samostojno življenje«). S prilagojeno opremo, posebnimi pripomočki in sodobnimi elektronskimi sistemi upravljanja je v njem ustvarjeno okolje, ki stanovalcem z različnimi vrstami invalidnosti in starejšim omogoča funkcionalno samostojnost in neodvisnost bivanja v svojem domu. Računalniške nastavitve pametne hiše zagotavljajo optimalen nadzor okolja in varno ter kakovostno bivanje.