Za rastline je zadnji mesec v letu med najmanj ugodnimi, saj se bodo dnevi še nekaj časa krajšali, a nam kljub temu ta čas tudi po vrtnarski plati ponuja kopico lepot. Vključimo se v sezonska doživetja tudi s pestrostjo rastlinskega sveta. Že zdaj naj vas pospremijo vrtnarjeve dobre želje, prilagojene čisto vašemu decembru! Bolj ali manj natančno se gruden začenja z adventom, ki res ni časoslovna kategorija, vanj pa za mnoge po tradiciji sodi doma izdelan, morda tudi kupljen adventni venček.

Minuli sejem Ambient Ljubljana ni bil le še ena razstava pohištva in notranje opreme, bogato sejemsko dogajanje je bilo predvsem nazoren prikaz oblikovalskih in tehnoloških uspehov domačih in tujih razstavljavcev ter tokov v opremi bivalnih prostorov. Eden pomembnih namenov sejemske prireditve je dvig splošne bivalne kulture. Tudi z opozarjanjem in poučevanjem obiskovalcev o pomenu oblikovanja funkcionalnih in estetskih elementov celovite opreme bivalnih prostorov z različnimi tematskimi razstavami in predavanji.

Sv. Lovrenc, imenovan tudi Gora, je najvišji vrh valovite, gozdnate Hrušice. Istoimenska vas, ki leži visoko na planoti Hrušici, ob lokalni cesti Kalce-Podkraj, je znana predvsem po ostankih mogočne poznorimske trdnjave Ad Pirum (Pri hruški), ki je stala na 858 m visoki kraški pregradi ob tedanji državni cesti Emona-Akvileja. Sv. Lovrenc se dviga 1019 metrov nad vasico Studeno, ki leži ob lokalni cesti Planina-Postojna. Z južnega roba Planine se glavna cesta proti Postojni vzpenja v serpentinah, imenovanih Kačje ride.

Poleg prestolnice Budimpešte si je na Madžarskem vredno ogledati še marsikaj drugega. Že kmalu čez mejo vabi privlačno Blatno jezero, drugod pa številna stara mesta, obnovljeni gradovi, toplice, gričevnata pokrajina, prekrita z gozdovi in vinogradi. Za povrh so zunaj Budimpešte cene bistveno bolj prijazne kot pri nas. Eno izmed mest, ki ga je vredno obiskati, je gotovo Pecs. Mesto, veliko skoraj za pol Ljubljane, je bilo leta 2010 evropska prestolnica kulture.

Veliko gospodinjstev pri nas še vedno uporablja plinske jeklenke; najpogosteje za kuhanje, nekateri pa tudi za ogrevanje vode in prostorov. Desetletja dolgo smo uporabljali visoke jeklenke oranžne barve z mešanico utekočinjenih naftnih plinov, zlasti butana in propana. Zdaj, ko je na trgu več ponudnikov plina, pa je treba biti previden, saj ima vsak dobavitelj svojo jeklenko. Tako, denimo, Butan plin prodaja zelene, na Petrolu lahko dobite rdeče, na bencinskih servisih OMV pa rumene jeklenke. Mimogrede, nove plinske jeklenke so z 52,3 centimetri nižje od starih, pa tudi lažje so. V prodaji so jeklenke za 35 kg, 10 kg in 5 kg plina, pa tudi dve- in trikilogramske, ki jih uporabljamo pri kampiranju in na dopustu.

Med domačim rastlinjem srečamo le redke sočnice, rastline, ki v svojem tkivu kopičijo tekočinske rezerve za preživetje v skrajni suši. Veliko več jih je že med sobnicami, nekateri gojitelji pa se odločajo za prave zbirke kaktusov in podobnih rastlin. Nega sočnic je v zimskem času bistveno drugačna, kot smo navajeni pri večini drugih rastlin. Sočnice ali sukulente (v spomin si prikličemo pomen latinske besede sucus, kar pomeni sok, izraz suculentus pa namiguje na nekaj sočnega), so rastline, ki so prilagojene posebnim podnebnim in talnim...

Izbiranje slik za posamezne prostore naj bo prijetno in ustvarjalno opravilo. Na stene lahko obesimo priznana umetniška dela ali svoje stvaritve, pa družinske fotografije, risbe otrok ali vnukov, plakate in podobno. Ustrezen izbor polepša prostor in je obenem odsev našega okusa. Pri izbiri, kaj, koliko in kje bomo razstavili, moramo biti kritični. Slik ne obešajmo na stene le zato, ker se nam zdi zid prazen. Pa tudi zato ne, ker jih pač imamo. Tudi ni vseeno, kje kaj obesimo.

Sabotin, 609 metrov visoki hrib se dviga strmo nad Sočo in Solkanom, na meji med Slovenijo in Italijo. Na njegovih pobočjih je tekla soška fronta, kjer so se bojevali pripadniki 22 narodov, zato je hrib prepleten z obsežnim sistemom kavern, skozi katere se lahko sprehodimo. Sedaj skuša kot Park miru spodbuditi obiskovalce k razmišljanju o nesmiselnosti vojn in o sožitju med narodi. Na Sabotin se lahko vzpnemo po severni ali južni poti, obe pa se začenjata v Solkanu.

Korzika, največji francoski otok, je velik skoraj za polovico Slovenije, a na njem živi le 300.000 prebivalcev. Naravne lepote tega goratega otoka so prebivalci premišljeno obvarovali tako, da obalnih pasov niso pozidali s hotelskimi naselji, čeprav v glavni turistični sezoni Korziko obišče veliko turistov. Zato jo je najlepše spoznavati jeseni in spomladi. S sporazumevanjem ne boste imeli težav, če za silo govorite francosko ali italijansko. Pa tudi z angleščino nekako gre.