Temačnost, mraz in snežna mokrota niso ravno prijetni, vendar vrtnar živi z naravo in jih zato sprejema. Nanje lahko gleda tudi s svetle plati, pozitivistično, kot to učijo življenjske modrosti. Meteorološka zima je napočila in dobro se je malce oddahniti in tudi rastlinam to prija.

Zato se ne ustrašimo zaradi zmrznjene vrtne gredice in snežne odejice, ki je pogosto precej tanka. V vrtnem okolju naj bi bili snežne odeje kar veseli, saj je sneg odličen toplotni izolator. Otročajem je v veselje, nekaterim smučarjem in mnogim turističnim delavcem polni denarnice, travnike, gozdove in vrtove pa varuje pred zmrzaljo. V splošnem velja, da listopadne rastline precej bolje prenašajo mraz kot zimzelene. Pri slednjih pa spet niso kritične le nizke temperature, temveč predvsem temperaturne spremembe med dnevom in nočjo. Zimzelenke so v senci temu nihanju precej manj izpostavljene kot tiste, ki jih večkrat obseva zimsko sonce. Vpliv vetra prav tako povzroča prekomerno izsušitev, saj je s sublimacijo izguba vlage iz rastlinskega tkiva precejšnja tudi takrat, ko je okolje pod lediščem.

Lisca spričo svojih 946 metrov skoraj ne zasluži več naziva gore, pa vendar jo, ko smo na vrhu, brez zadržkov poimenujemo tako. Ker bi bil vzpon na vrh nekoliko kratek, dan sklenemo še s sprehodom do bližnjega, nekoliko nižjega Sv. Lovrenca, 722 metrov visokega.

Pod zdraviliščem v Rimskih Toplicah nas kažipot usmeri prek ozkega betonskega mostu čez Savinjo v Jurklošter. Za mostom zavijemo desno in peljemo še kake tri kilometre po cesti tesno ob železnici Celje – Zidani most in ob Savinji, ki kmalu zavije v dolino Gračnice, enega najčistejših pritokov spodnje Savinje, ki se s svojo bistro vodo in razgibano strugo vije zdaj po dolini zdaj po soteski. Vozimo skozi zaselke Zagračnica, Brodnice, Lipnji Dol in Mišji Dol in že smo v najpomembnejšem naselju doline, v Jurkloštru.

Države severne Evrope niso tako pogost cilj turistov kot, denimo, Sredozemlje, toda njihova pokrajina in mesta imajo poseben čar tudi v hladnejših mesecih leta. Pa se še mi sprehodimo po prestolnicah Švedske in Danske.

Švedsko glavno mesto Stockholm ima privlačno lego ob Baltskem morju in se razprostira na štirinajstih otokih. V mestnem središču ni čutiti onesnaženosti in na ulicah je varno podnevi in ponoči. Na vsakem koraku preseneča urejenost in vljudnost natakarjev, trgovcev, voznikov ali mimoidočih. Angleščina je povsem samoumeven jezik sporazumevanja.

Motnik naj bi bil čuden kraj, leži na Štajerskem, a sodi h Gorenjski. Za to je kriv sam Napoleon Bonaparte, ki je nekoč, menda pred natanko 199 leti, deželno mejo prestavil s prevala Kozjak na štajersko stran.

Skozi Motnik teče malovodna, a potuhnjena in ob vsakem dežju hudourna Motnišnica, po domače kar Reka. Kakih dvajset metrov stran pa mimo Motnika pelje glavna cesta Kamnik-Vransko. Ravno toliko gre mimo, da večina popotnikov nehote spregleda odcepa cestic, ki držita v središča kraja.

Obala enega najbolj priljubljenih grških otokov meri nekaj več kot sto kilometrov in je večinoma primerna za poležavanje na peščenih ali prodnatih plažah. Otok Kos je eden bolj zelenih v otoški skupini Dodekanes (kar pomeni Dvanajst otokov), ki se razprostira ob turški obali. Na otoku piha pretežni del leta, tako da tudi sredi poletja ni preveč vroče. Poleg tega je otok ravno prav velik, da ga je mogoče raziskati v tednu dni.

V bližini je še več manjših otokov (Pserimos, Plati, Kalimnos, Nisiros), ki jih je mogoče obiskati na enodnevnem izletu, podobno kot privlačno turško mesto Bodrum, ki je oddaljeno le uro plovbe.

Prijetno topel in nadvse moden rjav (lahko tudi siv ali črn) kardigan plašč brez ovratnika bo to jesen odlična zamenjava za klasičnega.

Velikost: 38. Za vsako večjo ali manjšo konfekcijsko številko dodamo ali odvzamemo po širini 2 cm (2 petlji na hrbtnem delu, po 1 petljo na vsakem prednjem delu) in višini 2 cm (= 4 vrste).

Potrebujemo: 800 g volne; pletilke št. 6.

Vzorci. - Kodrasti vzorec: na licu in na narobni strani pletemo samo desne petlje.

Alergije, ki jih povzročajo hišni ljubljenčki, so bolj kompleksna zadeva, kot si mislimo. Prizadeti največkrat poenostavljeno menijo, da so alergični na živalsko dlako, vendar gre za odziv telesa na proteine, slino, urin, prhljaj, olja žlez, fekalije bolh, pršic in delce semen v dlaki in ne za reakcijo telesa na žival samo.

Dvanajst odstotkov vseh gospodinjstev, kjer skrbijo za živali, ima družinskega člana z reakcijami na snovi, ki so posredno povezane s hišnim ljubljencem. Večina prizadetih ljudi pa se kljub alergiji živalim ne odpove in ne spremeni odnosa do njih, saj družinsko idilo postavljajo pred svoje zdravje. V nasprotju s tem pa dobronamerni sorodniki prepogosto umaknejo hišne ljubljenčke starejših ljudi z alergijskimi težavami. Prhljaj je trpežen in lepljiv in v stanovanju, kjer je živela žival, še vedno ostane veliko alergenov kljub čiščenju. Oseba, ki je bila navezana na žival, pa poleg dejstva, da zdravstveno ne okreva po pričakovanjih, dodatno trpi še za ločitveno tesnobo.

Ljudje, ki radi beremo, imamo ponavadi doma veliko knjig. V povprečnem stanovanju vse prehitro zmanjka primernega prostora zanje. Knjige hranimo v dnevni sobi, delovni sobi ali morda še v spalnici. Prostor zanje pa se lahko tudi v predsobi, širokem hodniku, na stopnišču ali pod stopnicami in še kje, le suh in zračen mora biti. Izkoristimo lahko vsak primeren vogal ali stensko nišo.

V klasičnih regalih za dnevne sobe, ki segajo skoraj do stropa in zavzemajo večino stene, je vedno tudi prostor, namenjen knjigam. Lahko so to odprte police, lahko pa omara s policami in vrati, polnimi ali zastekljenimi. Moda opremljanja pa narekuje za dnevne sobe razgibane, a nizke in minimalistične pohištvene sestave. V njih skoraj ni prostora za knjige. Morda le kaka masivna in osvetljena polica. Vendar nam sodobni modularni pohištveni sistemi omogočajo, da si sestavimo regal povsem po lastnih željah in potrebah. Torej tudi dovolj namenskega, odprtega ali zaprtega prostora za knjige.

Za preklop na digitalno televizijo ste prav gotovo že slišali: prvega decembra naj bi izklopili analogne televizijske oddajnike in kdor se na digitalni preklop ne bo pravočasno pripravil, ne bo več mogel gledati televizije. O tem se sicer veliko govori in piše, a pogosto na preveč zapleten način, zaradi česar marsikdo misli, da bo moral kupiti nov televizor, čeprav to sploh ni res. Marsikdo tudi misli, da se moramo na digitalni preklop pripraviti vsi gledalci televizije, kar prav tako ni res. Poskusimo torej vse skupaj razložiti »po domače«.