Jesen je čas za sajenje jabolk, hrušk, breskev, marelic, vinske trte, pa sadnih grmovnic, kot so kosmulje, maline, robidnice, josta, ne nazadnje tudi okrasnih grmovnic. Od kakovosti sajenja je odvisno, kako bodo rasle in cvetele rastline ter kasnejši ali zgodnejši rod.

 

Kaj potrebujemo?

- Gnojilo za obnovo in razvoj koreninskega sistema. V preteklosti so uporabljali uležan hlevski gnoj, dandanes pa dajemo prednost organskim, briketiranim gnojilom, ki vsebujejo dušik, fosfor, kalij, magnezij, kalcij, železo, bor in cink. Še pomembneje je, da so gnojila res naravnega izvora, da vsebujejo naravno snov za razvoj koreninskega sistema, kar omogoča hitro ukoreninjanje in zdravo rast. Za posebne rastline-grmovnice, kot so ameriške borovnice, kosmulje, koščičarji, kivi, ipd., uporabimo gnojila za založno gnojenje, ki so v ta namen posebej izdelana.

Ljudje se vedno bolj zavedamo pomembnosti uporabe ekoloških materialov in izdelkov v našem domu. Tudi proizvajalci so vse bolj ekološko osveščeni. Vse več je izdelkov z oznakami bio ali eko, kar naj bi zagotavljalo ekološko ali organsko kakovost. Žal pa se ta oznaka tudi zlorablja, zato moramo biti kot potrošniki previdni in osveščeni.

Pomembne informacije lahko pridobimo od proizvajalcev in strokovnjakov na specializiranih sejmih. Tudi letos je bila na sejmu »Narava-zdravje« zanimiva predstavitev »EKOdom 2010«, pripravljena v obliki velikega parka, v katerem se je s poučnimi eksponati predstavilo več kot 50 razstavljavcev. Povezovalni element razstave je bil les. Slovenija je po deležu gozda med prvimi tremi državami v Evropi. Les bi moral biti naša strateška surovina prihodnosti, ki bi temeljila na naprednih tehnologijah lesa in njegovi učinkoviti uporabi, ki ne škodi...

Temačnost, mraz in snežna mokrota niso ravno prijetni, vendar vrtnar živi z naravo in jih zato sprejema. Nanje lahko gleda tudi s svetle plati, pozitivistično, kot to učijo življenjske modrosti. Meteorološka zima je napočila in dobro se je malce oddahniti in tudi rastlinam to prija.

Zato se ne ustrašimo zaradi zmrznjene vrtne gredice in snežne odejice, ki je pogosto precej tanka. V vrtnem okolju naj bi bili snežne odeje kar veseli, saj je sneg odličen toplotni izolator. Otročajem je v veselje, nekaterim smučarjem in mnogim turističnim delavcem polni denarnice, travnike, gozdove in vrtove pa varuje pred zmrzaljo. V splošnem velja, da listopadne rastline precej bolje prenašajo mraz kot zimzelene. Pri slednjih pa spet niso kritične le nizke temperature, temveč predvsem temperaturne spremembe med dnevom in nočjo. Zimzelenke so v senci temu nihanju precej manj izpostavljene kot tiste, ki jih večkrat obseva zimsko sonce. Vpliv vetra prav tako povzroča prekomerno izsušitev, saj je s sublimacijo izguba vlage iz rastlinskega tkiva precejšnja tudi takrat, ko je okolje pod lediščem.

Lisca spričo svojih 946 metrov skoraj ne zasluži več naziva gore, pa vendar jo, ko smo na vrhu, brez zadržkov poimenujemo tako. Ker bi bil vzpon na vrh nekoliko kratek, dan sklenemo še s sprehodom do bližnjega, nekoliko nižjega Sv. Lovrenca, 722 metrov visokega.

Pod zdraviliščem v Rimskih Toplicah nas kažipot usmeri prek ozkega betonskega mostu čez Savinjo v Jurklošter. Za mostom zavijemo desno in peljemo še kake tri kilometre po cesti tesno ob železnici Celje – Zidani most in ob Savinji, ki kmalu zavije v dolino Gračnice, enega najčistejših pritokov spodnje Savinje, ki se s svojo bistro vodo in razgibano strugo vije zdaj po dolini zdaj po soteski. Vozimo skozi zaselke Zagračnica, Brodnice, Lipnji Dol in Mišji Dol in že smo v najpomembnejšem naselju doline, v Jurkloštru.

Države severne Evrope niso tako pogost cilj turistov kot, denimo, Sredozemlje, toda njihova pokrajina in mesta imajo poseben čar tudi v hladnejših mesecih leta. Pa se še mi sprehodimo po prestolnicah Švedske in Danske.

Švedsko glavno mesto Stockholm ima privlačno lego ob Baltskem morju in se razprostira na štirinajstih otokih. V mestnem središču ni čutiti onesnaženosti in na ulicah je varno podnevi in ponoči. Na vsakem koraku preseneča urejenost in vljudnost natakarjev, trgovcev, voznikov ali mimoidočih. Angleščina je povsem samoumeven jezik sporazumevanja.

Motnik naj bi bil čuden kraj, leži na Štajerskem, a sodi h Gorenjski. Za to je kriv sam Napoleon Bonaparte, ki je nekoč, menda pred natanko 199 leti, deželno mejo prestavil s prevala Kozjak na štajersko stran.

 

Skozi Motnik teče malovodna, a potuhnjena in ob vsakem dežju hudourna Motnišnica, po domače kar Reka. Kakih dvajset metrov stran pa mimo Motnika pelje glavna cesta Kamnik-Vransko. Ravno toliko gre mimo, da večina popotnikov nehote spregleda odcepa cestic, ki držita v središča kraja.

Obala enega najbolj priljubljenih grških otokov meri nekaj več kot sto kilometrov in je večinoma primerna za poležavanje na peščenih ali prodnatih plažah. Otok Kos je eden bolj zelenih v otoški skupini Dodekanes (kar pomeni Dvanajst otokov), ki se razprostira ob turški obali. Na otoku piha pretežni del leta, tako da tudi sredi poletja ni preveč vroče. Poleg tega je otok ravno prav velik, da ga je mogoče raziskati v tednu dni.

V bližini je še več manjših otokov (Pserimos, Plati, Kalimnos, Nisiros), ki jih je mogoče obiskati na enodnevnem izletu, podobno kot privlačno turško mesto Bodrum, ki je oddaljeno le uro plovbe.