Za belino soli je zaslužna petola
Ste že kdaj slišali za besedo "petola"? Morda veste, s čim jo povezujemo in kakšna je njena naloga? Petola je posebna mikrobna preproga na solinskem polju, ki skrbi, da se solinsko blato in sol ne mešata, zato je slano zlato tudi tako belo in čisto. Snežna belina slovenske soli je bila od nekdaj zelo cenjena, zato ne preseneča, da si je beneška republika stoletja dolgo lastila monopol nad upravljanjem solin na tem območju.
V znanstvenem jeziku je razlaga, kaj je petola, slišati dokaj zapleteno. To je en do dva centimetra debela, trdno sprijeta želatinasta preproga cianobakterij črne barve, prepredena s sadro, karbonatnimi minerali in v manjši meri z glino. Zgornjo plast petole sestavljajo cianobakterije, ki so nitasto oblikovane. Vmes so še nitke gliv, ki to strukturo držijo skupaj, medtem ko se v srednji plasti petole pojavlja mešana populacija bakterij in gliv kvasovk, ki preživijo ob zmanjšanih koncentracijah kisika. Spodnjo plast naseljujejo anaerobne bakterije.
-
Med posebnostmi slovenske flore se pomladi šopiri močvirski tulipan, a rastlino včasih imenujejo tudi gizdava logarica in še kako drugače. Vsaj pomladi potrebuje veliko mokrote in zaradi izsuševanja mokrišč je pri nas čedalje redkejša in je tudi z zakonom zavarovana.
Zato nam ne bi smelo priti niti na kraj pameti, da bi to rastlino v naravi trgali ali izkopavali. V prodaji je dovolj v vrtnarstvih pridelanih čebulic, ki jih ponujajo kot mešanico v vrečki. Iz take vrečke sem neke jeseni posadil čebulice doma v vrtu in eden od pridelanih cvetov je na sliki. Slovenska imena za to rožico so ob omenjenih še kockarica, lugovski cvet, pirhki in podobno. Med Nemci je znana kot Kiebitzei (tako marogasta naj bi bila jajca pribe, ptiča močvirskega okolja) ali kot Schachbrettblume po kvadratkastem vzorcu šahovnice. Menda naj bi temu primerno mesto imela tudi na sosednjem Hrvaškem, kjer se njen cvetni vzorec zrcali celo na državni zastavi.
-
Poglej lepi Oglej!
Oglej nam ni blizu le po pičli daljavi, temveč tudi po svoji vlogi v slovenski zgodovini. Prešeren pošlje Črtomira po krstu pri Savici v Akvilejo za mašnika in misionarja. S 73 metrov visokega zvonika oglejske cerkve pa pogled seže čez Sočo in Kras vse do Nanosa.
Na tem prostoru so bili cerkveni gospodje iz Ogleja - hkrati s cesarjevim blagoslovom - tudi posvetni oblastniki in seveda zemljiški gospodje dobršnega dela slovenske zemlje.
Oglej, ki je v Rimskem cesarstvu (sredi 4. stoletja) po številu prebivalcev veljal za deveto mesto, je danes vas, nesorazmerno večja pa je njegova preteklost, saj se kraj lahko pohvali, da obstaja in traja že polnih 2187 let.
-
Med razpenjenimi valovi in peščenimi sipinami
Maroko - dežela na robu Afrike nudi toliko pestrih podob, da jo je preprosto treba obiskati. Za sodobnega popotnika je dokaj prijazna, saj je tako rekoč na pragu Evrope mogoče najti razkošje in udobje, začinjeno s skrivnostnim arabskim svetom. Pomlad je lahko kar pravi čas za obisk teh krajev, saj je ob obali že prijetno toplo, v puščavi ni prevroče, visoko v gorah pa je mogoče celo smučati!
Eno največjih letoviških mest ob Atlantiku, Agadir, z več kot pol milijona prebivalcev na prvi pogled ni posebno privlačno, saj ne premore šarma stare arhitekture. Mesto je pred dobrega pol stoletja uničil katastrofalen potres. Ostala je kilometre dolga peščena obala, ob kateri so zgradili številne hotele in sodobno marino. Vse več Evropejcev kupuje v Maroku počitniška stanovanja in hiše tudi zato, ker so cene ugodne, poleg tega pa pri trgovanju z nepremičninami ni treba plačati davkov.
-
Kombiniranje levih, desnih in sporednih kit na puloverju je res nekaj posebnega.
Velikost: 48. Za vsako večjo ali manjšo konfekcijsko številko dodamo ali odvzamemo 2 cm po širini in 2 cm v višino.
Potrebujemo: 600 g volne; pletilke št. 4 in 4,5; pomožno pletilko št. 4,5.
Vzorci. – Patentni vzorec 2/2: menjaje pletemo 2 desni in 2 levi petlji. Gladke desne petlje: v vrstah na licu desne petlje, v vrstah na narobni strani leve petlje. Nakodrani vzorec (pletemo na nasnutku, deljivem s 4 + 2 petlji): 1. vrsta: *2 levi petlji, 2 desni petlji*, ponavljamo od * do *, 2 levi petlji. 2. in vse sode vrste: petlje pletemo, kot leže. 3.vrsta: *2 desni petlji, 2 levi petlji*, ponavljamo od * do *, 2 levi petlji. 5. vrsta: ponavljamo od 1. vrste. Desna kita (na 6 petljah): 1., 3., 5. in 9.
-
Čas je, da se odločimo, katere rastline bodo letos krasile naša okna in balkone. Skoraj ni hiše ali stanovanja, na katerem ne bi bilo korita ali posode s cvetlicami vsaj poleti, čeprav zadnje čase posegamo tudi po spomladanskih in jesenskih zasaditvah.
Včasih smo poznali le pokončne in viseče pelargonije, begonije, fuksije, vodenke, gorenjski nagelj in asparagus. Dandanašnji pa je ponudba balkonskega cvetja tako pestra, da se že težko odločimo, kaj saditi.
Za zasaditev okenskih in balkonskih korit je pomembno, kakšno prst bomo uporabili in katero gnojilo bomo dodali, da bo rastlina prek rastne dobe optimalno oskrbljena s hranili. Zelo pomembna je kakovostna zemlja. Doma pripravljeno zemljo odsvetujemo, saj lahko vsebuje številne škodljive organizme, ki lahko nežne sadike poškodujejo že kmalu po sajenju. Dobra zemlja za balkonske rastline naj bo strukturno stabilna, sposobna zadrževati vodo, vsebovana in dodana hranila, biti mora bogata z organskimi in mineralnimi snovmi.
Mali traven prinaša veliko dela
Tu, na zelenih straneh, je le opozorilo, da mali traven za vrtnarjeve pridne roke ponuja obilo delovnih spodbud, pač po načelu: kakor seješ, boš tudi žel. Setve, saditve, obrezovanja in podobna dela naj nam vsem popestrita
dobra volja in pomladno cvetje.
Ob začetkih cvetoče pomladi smo se raznežili že v začetku marca, potem pa kot čisto nasprotje suščevi imenski opredelitvi po deželi nasuje obilo snega, pa še vetra je bilo več kot druga leta. Vremenske nevšečnosti je bilo dovolj in - preživeli smo jo! Podobno bodimo vrtnarsko prilagodljivi tudi v spremenljivosti skoraj vedno mokrega in muhastega aprila. Vrtnarji smo ljubiteljsko in poklicno bolj kot drugi odvisni od vremena, najzanesljiveje pa se godi najbolje tistim najbolj prilagodljivim. To velja tudi za rastlinski svet, a nekatere primerke imamo tako zelo radi, da jim skušamo doma ali v vrtu pripraviti varovano območje, njim ustrezno mikroklimo.
Za varčno in okolju prijazno gradnjo
Mednarodni sejem Dom, ki bo naslednje leto praznoval 50. obletnico, je prinesel novosti s področja gradbeništva, rabe energije, energetskih sistemov, hišne tehnike in tudi bivanja na sploh. Ponudil pa je tudi veliko zanimivih materialov, izdelkov in rešitev ter veliko koristnih strokovnih informacij s teh področij.
Informacije s področja gradnje, ureditve in vzdrževanja doma so še posebej dobrodošle, če gradimo in prenavljamo ali če o tem šele razmišljamo. Večji in tudi manjši gradbeni posegi (denimo nova fasada in izolacija ali zamenjava oken) niso poceni, predpisi se spreminjajo, pojavljajo se vedno novi materiali in izvedbe. Letos so prvič podelili novo nagrado »zelena misija« za energetsko varčen in okolju prijazen izdelek pri uporabi materiala, izdelavi in uporabi ter razgradnji. Nagrajenec je podjetje Kovinoplastika Lož d.d. za okno Unisash Arx View, ki ga odlikuje tako nizka toplotna prehodnost in visoka energijska učinkovitost, pa tudi dobra zvočna izolativnost in protivlomnost. Okno je univerzalno in ga je mogoče vgraditi v okenske okvire iz najrazličnejših materialov. Podjetje in izdelek bosta predstavljena tudi na razstavi ECO DOM na letošnjem jesenskem sejmu Narava – zdravje.
-
Goriška Brda med Sočo in Idrijo na široko valovijo in se proti jugu nižajo v furlansko nižavje. V nasprotno smer, na sever, pa se briško gričevje vzpenja in oži v hribovsko sleme in nato v pravi gorski greben ...
Ta visoki svet med omenjenima vodama je Kolovrat. Po njem je iz Goriških Brd prav do Livka speljana cesta, ki je tu in tam malo vegasta, a v glavnem asfaltirana. To je ena najlepših panoramskih cest v Sloveniji, saj se z nje ves čas razgrinjajo širni in bližnji razgledi na brezmejnost Furlanije in na navpično ostenje Julijcev. Od briških Vrhovelj pri Kojskem se po tej smeri do Livka nabere 45 kilometrov. Tokrat vas vabim na izlet le na tisti del te lepe mejne krajine, ki je nabran okrog vasi Lig nad obsoškim Kanalom.
-
Doživljamo jo tudi tisti s srebrnino jesenskih let; oglaša se s prebujanjem narave kar pred oknom, v domačem vrtu, ob gozdni stezici. Z dušo in čutili jo dojemamo v enoglasju zelenja in zdaj močnih ali spet nežnih akordih cvetnih barv, v harmoniji in kontrapunktu.
Veliki zvonček ( Leucojum vernum ) je eno prvih pomladnih trozvočij: belino perigonovih listov krasijo zelenkasto rumene konice, krepko podporo pa dajejo rastlini živo zeleni jermenasti listi ob sveže navlaženem vznožju. Srečujemo ga po osojnih in vlažnih krajih, po pobočjih v gozdnih preperelinah in po zaraščenih kotanjah, kjer pomladi mezi voda iz zemeljskih zalog ravnokar končane zime. Ponavadi ne raste skupaj z malim zvončkom, ki botanično sodi v povsem drug rastlinski rod.