Najpozneje, ko se iztečejo oktobrski dnevi, nas pot spet privede do grobov svojcev in znancev in obilo spominov se izvije iz preteklosti. Lepih spominov na prednamce, ki so začrtali pot zdajšnjemu dnevu. Priložnost, da se jih spomnimo s cvetom, z živim zelenjem in svečko, naj bo zgolj dejanje formalne spodobnosti.

V znatnem delu zahodnjaške kulture je cvet krizanteme dolgo veljal izključno za cvet žalnih priložnosti. Drugače je pri ljudstvih vzhodne Azije, kjer je ta cvet nekaj najveselejšega, veličastnega in vzvišenega. Nekoč je bil to cvet japonskega cesarskega dvora. Turobno simboliko smo krizantemi pripisali šele ljudje novejšega časa, najnovejše potrošniške navade pa uveljavljajo njeno uporabnost skozi vse leto. Cvet krizanteme v naših ustaljenih običajih ohranja simbolni pomen ob dnevu mrtvih, vendar lahko tudi drugo rastlinje, vključno z...

 Milos – romantični biser Grčije

Grško otočje Kikladi je ena izmed zibelk antične kulture. Leži v Egejskem morju jugovzhodno od polotoka Atike. Več kot dvesto otokov je razmetanih v navideznem krogu (gr. kiklos – od tod tudi ime otočja) s premerom približno sto navtičnih milj. Kikladi niso le zgodovinski biser, temveč tudi turistični dragulj Grčije. Večino romantičnih predstav o tej državi smo si ustvarili prav iz filmov in fotografij, posnetih na teh otokih.

Ena od zakladnic gozdne in kar gorske svežine pri nas je Jelovica, prostrana predalpska planota med dolinami Save Bohinjke, Lipnice in Selške Sore. Z gorenjske avtoceste se nam kaže kot nekakšna ogromna skala.

Njeno ovršje na višini med 1000 in 1200 metri je prostrana planota v najbolj pravem pomenu besede. Le nekaj vzpetin, zvečine neizrazitih kopastih vrhov se vzpne malo više; najvišji je Partizanski vrh (1411 m) nad Dražgošami. Na jugozahodu se Jelovica sicer dvigne v vrhove, višje od 1650 metrov, a to ni več Jelovica, temveč Ratitovec, predstraža Spodnjih Bohinjskih gora.

Sardinija, drugi največji italijanski otok je za dobro četrtino večji od Slovenije, a na njem živi manj kot dva milijona prebivalcev. In še ti večinoma v največjih mestih, ki so ob obali. Turisti radi obiskujejo otok ne le zaradi čudovitih peščenih plaž.

 Največje mesto je prestolnica Cagliari, ki je približno tako velika kot Ljubljana. Obdaja jo morje in plitve lagune, v katerih se pogosto zadržujejo ptiči plamenci. Središče pristaniškega mesta pa je strjeno za visokim mestnim obzidjem, s katerega se ponujajo najlepši razgledi. V starem delu mesta je kar nekaj ogleda vrednih muzejev, prijetno pa je tudi brezciljno potikanje po ozkih ulicah, polnih trgovin, na najbolj razglednih točkah pa k počitku vabijo privlačne restavracije. Nekaj časa kaže nameniti še enemu najlepših botaničnih vrtov v Italiji, ki je le nekaj korakov stran od najožjega mestnega središča.

Andore se v Evropi še vedno drži sloves nakupovalnega paradiža, in to tako zaradi pestre izbire, kot tudi zaradi brezcarinskega statusa, ki omogoča trgovcem konkurenčno ponudbo zlasti v primerjavi s sosednjima državama. Privlačne pa so tudi naravne lepote in že samo dejstvo, da se je eni od najmanjših, a najstarejših držav na svetu uspelo ohraniti na zemljevidu Evrope.

Andora leži sredi vzhodnega dela Pirenejev. Obsega 468 kvadratnih metrov gorate pokrajine, ki že stoletja predstavlja naravno in politično mejo med Španijo in Francijo. V ozkih dolinah živi nekaj več kot 80.000 prebivalcev, od tega je dobrih štirideset odstotkov Kataloncev, nekaj več je Špancev, preostali pa so večinoma Portugalci in Francozi. Kljub zaostrenim življenjskim razmeram sredi težko prehodnega gorovja domačini živijo dobro predvsem zavoljo trgovanja, turizma in bančništva. Poleg tega je država davčna oaza za številna evropska podjetja, ki imajo tu uradno svoj sedež, poslovanje pa se odvija drugod.

Eden najbolj izrazitih razglednih gorskih balkonov na Notranjskem, lahko bi rekli tudi nad Primorsko, štrli domala navpik nad Narinom, umaknjenim dva kilometra od glavne ceste Pivka-Ilirska Bistrica. To je legendarni Šilentabor ali uradno Tabor nad Knežakom. Višava je dostopna bodisi po strmih kolovozih in stezah iz Narina bodisi po ozki, asfaltirani cestici z Zgornje Pivke iz Zagorja, vasi ob cesti Pivka-Knežak-Ilirska Bistrica.

Šilentabor (751 m), vasica s petimi domačijami, naj bi svoje ime dolgovala šilasti gori, na kateri stoji. Pesnik Miroslav Vilhar, ki je domoval spodaj v Zagorju (tu je nastala njegova pesem o zagorskih zvonovih!), pa je menil, da imenu kraja botruje "silno silen" grad, kakršen je nekoč stal na vrhu.

Fantiči in dekliči bodo navdušeni nad puloverjem s kapuco, na katerem se prepleta šest različnih vzorcev kit.

Velikosti: 5, 6 in 7 let. Opisi za 5 in 7 let so v oklepajih. Kjer je napisana samo ena številka, velja za vse tri enako. 

Potrebujemo: 300 g modre volne; pletilke št. 3,5 in 4; pomožno pletilko št. 4; kvačko št. 2,5; osem lesenih gumbov.

Vzorci. – Gladke leve petlje: v vrstah na licu leve petlje, v vrstah na narobni strani desne petlje. Desna kita (na 4 petljah): 1. in 3. vrsta: desne petlje. 2. in vse sode vrste: leve petlje. 5. vrsta: 4 petlje desno križamo (2 petlji prenesemo na pomožno pletilko za pletenje, 2 desni petlji, desno popletemo preneseni petlji). 7. vrsta: ponavljamo od 1. vrste. Leva kita (na 4 petljah) 1. in 3. vrsta: desne petlje. 2. in vse sode vrste: leve petlje. 5.